Nova vlada, stare mezde!

Nova vlada, stare mezde!

Mnenje, kolumna ali komentar
12. 6. 2018 - 16:00
Odmevi po odstopu premierja Mira Cerarja
 / 15. 3. 2018

Nasproti individualiziranemu aktu voljenja predstavnikov v Državni zbor je v začetku tega leta potekal organiziran stavkovni val sindikatov, ki ga je predčasno prekinil Cerarjev odstop. Zahteve so bile jasne, skorajda desetletje po prihodu zloglasne krize je čas, da se varčevanje konča in da se realne plače zaposlenih dvignejo. Čeprav med seboj vse prej kot složni, so sindikati sporočili, da se mora gospodarski model, temelječ na nizkih plačah in visoki intenziteti dela, spremeniti. Dejstvo, da so protestirali sindikati javnega sektorja, ni niti najmanj presenetljivo. Tudi letošnja predvolilna kampanja je sicer utrjevala famo o tem, kako naj bi bilo javnemu sektorju udobno, in dejansko je govoranca proti javnim uslužbencem tako močna, da pogosto spregledamo praktično suženjske razmere, ki v spodnjem delu javnega sektorja sploh niso neobičajne. V nadaljevanju bomo preleteli pet sektorjev oziroma podjetij, kjer je stanje najslabše, in s tem skušali pokazati, da je konec varčevanja v prihajajočem mandatu ključen ne le za preživetje vlade, temveč države.

ZDRAVSTVO

V bolnišnicah, zdravstvenih domovih in domovih za ostarele je približno petindvajset odstotkov premalo medicinskih sester. Čeprav jih je trenutno na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih kar 876, le redko katera od njih dejansko želi delati v zdravstvu. Večina medicinskih sester gre v pokoj z obrabljenimi sklepi in hrbtenico, saj zaradi kadrovskega pomanjkanja vsakodnevno dvignejo, obrnejo in previjejo vse preveč pacientov. Z začetno plačo 640 evrov na mesec, ki po 39 letih dela skupaj z dodatki za nočno delo in delo med vikendi ter prazniki lahko nanese do 1255 evrov, si medicinske sestre ob odhodu v pokoj ne morejo privoščiti niti bivanja v domu za ostarele, v katerem so delale vse življenje. Ob dejstvu, da vse več srednjih in višjih medicinskih sester takoj po končanem šolanju odide v tujino, je skrb zbujajoč tudi podatek, da slovenski zdravstveni sistem zaradi zgoraj omenjenega ni več zanimiv niti za medicinske sestre z območja nekdanje Jugoslavije. Da denarja za dvig plač medicinskim sestram ni, je ob vedno višjem standardu zdravnikov, vodij bolnišnic in plačevanju zasebnikov popoln nesmisel.

POŠTA SLOVENIJE

Podobno se dogaja Pošti Slovenije, ki na dnevni bazi izgublja zaposlene. Stanje pred letošnjimi poletnimi dopusti je tako slabo, da je vodstvo nekaterim kadrovsko najbolj podhranjenim okrajem sporočilo, da bodo delavci po potrebi vpoklicani tudi med dopusti. Podobna situacija je na Pošti vladala pozimi, ko so bili delavci zaradi bolniških odsotnosti primorani delati ogromno število nadur. Naj ob tem omenimo, da gre trend v poštnih storitvah v zadnjih letih  v smer manjšega števila pisem in izrednega povečanja paketov, kar pomeni bistveno večjo obremenitev pismonoš. Kot zadnji ukrep za zajezitev kadrovskega odliva je Pošta Slovenije predlagala uvoz vsaj dvesto delavcev iz Srbije, pri čemer jim bo izdatno pomagal nov bilateralni dogovor o zaposlovanju državljanov Srbije, ki ga je za zbijanje mezd februarja podpisala socialdemokratka Anja Kopač - Mrak na oči.

LUKA KOPER

Država po letu in pol truda zamenjala upravo Luke Koper
 / 29. 12. 2017

Velike besede o reševanju položaja izvajalcev pristaniških storitev so pospremile prihod nove uprave v Luko Koper. Model zaposlovanja IPS, ki luškim gazdam prinaša enormne profite, delavcem ne nudi niti najosnovnejše socialne varnosti, jih na delo pošilja nepripravljene in brez opravljenih izobraževanj o varnosti pri delu, po zadnjih poročanjih pa gazde delavcem celo zaračunavajo za odhod iz podjetja, je upravno sodišče označilo kot nezakonit. Zavzetost novega vodstva je po nekaj mesecih rezultirala le v napovedani zaposlitvi tristo delavcev ter preimenovanju izkoriščevalskega modela iz IPS v ZPI – zunanji pogodbeni izvajalci.

GRADBENIŠTVO

Samooklicani “Levi blok za svobodno Ljubljano” je bila še ena izmed norosti letošnje volilne kampanje. Župan Janković je letos v center Ljubljane pripeljal še podaljšan delovnik za gradbene delavce. Med obnovo Dalmatinove in Gosposvetske so, po pisanju Dnevnika, verjetno tik pod parolami “Za svobodno Ljubljano!” delavci Komunalnega podjetja Ljubljana delali tudi po 80 ur na teden. Neobčutljivost za tovrstno izkoriščanje najbolje karikira kar izjava vodje občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Davida Polutnika, ki je že ob začetku prenove omenjenih cest v centru napovedal, da bodo izvajalci delali od zore do mraka.

VARNOSTNI APARAT

Tudi razpad domačega obrambno-varnostnega sistema je lahko le predvolilna politična tema ...
 / 21. 2. 2018

Zgodba o obrabljenih pnevmatikah na policijskih avtomobilih je znana, manj znano pa je, da so nekateri policisti sami menjali gume s svojih na službene avte. Samoorganizirana kompenzacija za nizke plače bi bila smešna, če ne bi odražala stanja v celotni policiji. Ne le nizke plače, tudi kadrovska podhranjenost, ki je bila nazadnje problematizirana v okviru nezadostnih sil za branjenje južne meje in vpoklica rezervistov, je alarmantna. Podobno stanje vlada v vojski, ki je po ocenah neodvisnih mednarodnih strokovnjakov dobra le še za mirnodobno stanje, zaposleni v SOVI pa stavkajo že sedmi mesec, čeprav nihče zares ne ve, kaj to pomeni.

"Danes se ne lomi več nog, danes se lomi duševno zdravje"
 / 23. 4. 2018

Naj za konec omenimo še mobing in predvsem napade na sindikaliste. Na Radiu Študent se je že obširno pisalo o mobingu na blejski občini, na državnem Inšpektoratu za delo in v Domu upokojencev Kranj, prav tako o velenjskih rudarjih, kjer je vodstvo z zastraševanjem in obtožbami o politično motiviranem delovanju zlomilo komajda začeto stavko. Protidelavski diskurz in delovanje, ki ga navsezadnje še najbolje ponazarja Cerarjeva izjava o izključevanju ob stavki v Luki Koper, ter dejstvo, da se je namesto za pogajanja odločil za odstop, na predčasnih volitvah pa igral na karto žrtve, sta po osamosvojitvi postala legitimen in očitno prevladujoč način delovanja vodilnih politikov in javnih uslužbencev.

Na dve desetletji tovrstnega šikaniranja zaposlenih v javnem sektorju se je usedlo še skorajda desetletje varčevanja, ki se mu nekatere stranke, vključno z Listo Šamana Marca, ne mislijo odpovedati. Šarec je tako sredi maja izjavil, da je osemodstotno znižanje plačne lestvice zanj trajen ukrep. Kaže, da v Sloveniji ne glede na gospodarsko rast varčujemo že za naslednjo krizo. Na nesrečo politikov, ki razen redkih izjem javni sektor neprestano rišejo kot glavno pijavko, pa so točno ti uslužbenci in zaposleni tisti, zaradi katerih država še funkcionira. V kolikor se stranke pred oblikovanjem nove vlade ne bodo podrobno dogovorile o odpravi varčevalnih ukrepov, potem omejenega trajanja ne bo imela le koalicija, ampak celoten državni aparat.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.