Narodna in univerzitetna knjižnica je za piko na i v preferiranju dobička pred znanjem z letošnjim poletjem za uporabnike zaprla veliko čitalnico. V poletnem času, torej od tretjega julija do štirinajstega avgusta, lahko do nje dostopajo le obiskovalci, ergo, turisti. Sporočili so, da bo velika čitalnica odprta samo za oglede individualnih obiskovalcev in organiziranih skupin. Ko sem vprašala po vzroku za zaprtje, je zaposlena pojasnila, da so s strani obiskovalcev prišle pritožbe, češ da zaradi študirajočih uporabnikov ne doživijo in izkoristijo obiska knjižnice v pravem pomenu. Odločitev o zaprtju so po njenih besedah sprejeli po opravljeni raziskavi, ki je pokazala, da je število uporabnikov velike čitalnice med poletjem tako majhno, da se lahko ti prestavijo v malo, velika čitalnica pa se odpre očem turistov.

Favoriziranje turistov pred študenti in zaprtje velike čitalnice je le zadnji primer, ki postavlja pod vprašaj univerzitetni namen knjižnice. Med izpitnimi obdobji je NUK za študente odprt do 22. ure. V času, ko študentje manično zasedajo čisto vsa mesta v knjižnicah, NUK skupaj s Centralno tehnično knjižnico niti približno ne zadosti potrebam študentov. To je razvidno iz tega, da se študentje v CTK-ju grebejo za prostor, saj je edina knjižnica v Ljubljani, ki je odprta od osmih do polnoči. Lanskega novembra so za Radio Študent v NUK-u razložili, da je veliko čitalnico ponoči težko pustiti odprto, ker je stavba spomeniško zaščitena. Celo noč bi poleg varnostnika morala delovati še garderoba ter vsaj en zaposlen na informacijah. To bi pomenilo znatne stroške. A za nočni študij bi lahko odprli vsaj malo čitalnico ali vsaj računalniško sobo in spodnje nekdaj kavarniške prostore ter za skrb nad prostori in obiskovalci zadolžili do dve osebi oziroma zaposlili eno osebo.

Poleti študentom v NUK-u čas za študij še dodatno omejijo. Od prvega julija do 14. avgusta knjižnica obratuje od ponedeljka do sobote od 9. do 14. ure, v sredo pa od 9. do 17. ure. Študentje, ki letnike zaključujemo tudi čez poletje, lahko v NUK-u torej običajno študiramo le pet ur na dan. Ob štirinajsti uri večino poletnih dni študente pošljejo ven, da lahko turisti od 14.30 do 18. ure nemoteno opravljajo svoje oglede. Če že turistom v NUK-u omogočajo vstop izven uradnega poletnega delovnega časa, bi morali podaljšati tudi delovni čas za študij. Vse, kar potrebujemo, so prostor in računalniki, ki omogočajo dostop do digitaliziranega gradiva. 

Dostop do digitaliziranega gradiva je mogoč s treh računalnikov v Sloveniji, dva od treh pa sta v NUK-u. Za raziskovanje digitaliziranega gradiva je torej obisk NUK-a nujen, saj avtorske pravice onemogočajo drugačne oblike dostopa. Knjižnica s krajšanjem časa, namenjenega študentom, poleg študija torej močno otežuje tudi raziskovanje. Hkrati lahko raziskujeta dve osebi in v primeru, da želi dostop še tretja, se morajo pač same zediniti, kdo bo raziskoval kateri dan, poleti pa tako ali tako več kot polovico dneva to sploh ni mogoče. Ko se prebiješ do računalnika, lahko relevantno gradivo in informacije bodisi prepišeš bodisi natisneš za deset centov na stran, kar ni študentom najbolj prijazna cena. Cenejše tiskanje nudijo tudi nekatere zasebne fotokopirnice v Ljubljani, čeprav je res, da tam gradiva iz NUK-a niti ni mogoče natisniti. Tudi za to obstaja preprosta rešitev: knjižnica naj bo dlje odprta.

Kulturna dediščina knjižnice, katere stavba je pod spomeniškim varstvom, ni primarno v arhitekturi, ki privablja turiste, ampak v knjigah. Je zakladnica gradiva, zakladnica znanja, če hočete. Zakladnica, iz katere je mogoče vzemati le ob širokem dostopu. Najprej bi morala knjižnica študentom in nasploh državljanom omogočiti čim lažji in čim širši dostop do znanja, šele nato odpirati prostore za turiste in ostale obiskovalce. Ampak jasno je: turisti prinašajo denar, študenti pa vedno bolj postajajo strošek.