Izjave poslancev 

To je le nekaj insertov milo rečeno burne razprave opozicijskih in koalicijskih poslancev na odboru za zdravstvo, na kateri so obravnavali predlog poslanske skupine Slovenske demokratske stranke o spremembi Zakona o omejevanju porabe alkohola. V medijih in na socialnih omrežjih je sicer večino pozornosti požel odziv SDS-ove poslanke Jelke Godec, ki se je domnevno odzvala na izjavo poslanke Gibanja Svoboda Sare Žibert. Pri tem je udarila po mizi in v navalu jeze poslanko nahrulila z besedami: »Pa dobro, pa kaj tebi ni jasno!«. Kljub memable potencialu izrečenih replik in odzivov bomo tokrat pustili ob strani dotične izjave poslancev in namesto tega na sejo odbora pogledali skozi prizmo nagovarjanja volivk in volivcev.

Slovenska demokratska stranka je z vloženim predlogom želela spremeniti 12. člen Zakona o omejevanju porabe alkohola. Ta predpisuje, da je prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač prepovedana v objektih in na pripadajočih zemljiščih, ki so neposredno namenjena za njihovo redno rabo, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost. Gre torej predvsem za šole in vrtce ter njihova pripadajoča igrišča oziroma športne dvorane ter zdravstvene ustanove. Poslanska skupina SDS je predlagala dopolnitev člena, in sicer da je prodaja alkohola v teh objektih prepovedana v času izvajanja dejavnosti. Poslanci največje opozicijske stranke so ob tem poudarili, da je namen spremembe odprava nezakonitega stanja v praksi. Športna dvorana ali igrišče je namreč v mnogih krajih edino zbirališče, kjer lahko potekajo kulturni in športni dogodki. Menijo, da se tako vlada kot zdravstveni inšpektorat zavedata realnosti, a da obstaja nenapisano pravilo, da se inšpekcij na tem področju ne izvaja. 

Ob tem sta se obe strani – koalicija s Svobodo in Levico ter opozicija z SDS na čelu postavili na okope glede bodisi zagovora bodisi nasprotovanja predlogu. Če pustimo ob strani obstoječi zakon, njegovo neskladje z dejanskim stanjem ter kakšno bi bilo primerno preoblikovanje tega, lahko opazimo, da je dotična seja odbora za zdravstvo odigrala vlogo odra, s katerega SDS nagovarja svojo volilno bazo. 

Koalicija si je pri vsem skupaj naredila medvedjo uslugo. Sprva je predlogu ugovarjala s primeri, s katerimi je želela ponazoriti njegovo spornost, a kaj, ko ti niso bili zares premišljeni. Eden od izpostavljenih vidikov je govoril ravno o maturantskih plesih, češ da bi s tako spremembo zakona omogočili pitje alkohola na prireditvah, namenjenih izključno mladoletnim osebam. Pri ovržbi tega argumenta SDS ni imel težke naloge, saj se tudi pri trenutno veljavnem zakonu na maturantskih plesih pogosto streže alkohol, maturantje pa so navadno do takrat že dopolnili 18 let, torej jim lahko organizator mirne duše postreže pijačo. 

Prav tako je SDS-u uspelo dokaj hitro izpodbiti argument, naj gasilske veselice potekajo v šotorih, postavljenih na prostem. Pogosto koncerti in veselice v toplejših mesecih že potekajo na prostem, tudi v šotorih, a ti so postavljeni na igriščih – navadno šolskih. Nadalje je kljub racionalnosti pomislekov slabo argumentacijo koalicijskih poslancev dokončno zapečatila poslanka Levice Nataša Sukič s pokroviteljsko izjavo, češ zakaj pa ne potekajo te prireditve v cerkvi. 

Poslanci SDS in poslanec Nove Slovenije Aleksander Reberšek so tako kljub izjavam, ki bi morale in do določene mere tudi so požele val neodobravanja, zavzeli dobro uhojen prostor – decentralizacija. Dobršen del njihove argumentacije je namreč temeljil na gasilskih veselicah in tekmovanjih. Ta v večini krajev potekajo na šolskih igriščih, saj so to edina igrišča oziroma zunanje športne površine v lokalnem okolju. Podoben argument je Slovenska demokratska stranka uporabila na primeru koncertov in kulturnih prireditev, ki pogosto potekajo v športnih dvoranah ali avlah, ki so prav tako del šolskega objekta. Slovenska demokratska stranka si je tako ponovno nadela uniformo zaščitnika lokalnega prebivalstva, ki bi zaradi liberalnih strank lahko ostalo brez možnosti kulturnega in športnega udejstvovanja ter krepitve pomena lokalne skupnosti. 

Gibanje Svoboda, ki se je v svojem predvolilnem programu zavezalo za skladen in enakomeren regionalni razvoj, je, kot je njihova praksa že od samega začetka mandata, nagovarjanje volivcev iz neurbanih okolij raje prepustilo desnici. Lonček je pri pristavila tudi Levica, ki je ponovno zakoreninila svojo malomeščansko pozicijo. Čeprav je koalicija dosegla, da predlog glasovanja ni prestal, je tako ponovno uspela ustvariti prostor, kjer se SDS ponuja kot edina zaščitnica zdravega razuma, pa čeprav kakršnokoli posedovanje tega v svojih izjavah dobro skriva. 

Jelka, udari po mizi!