Medtem ko politične šarade edine slovenske partije SDS polnijo medijski prostor, sta skorajda brez omembe, zagotovo pa brez resne analize minila sobotna kongresa strank NSi in SLS. Nova Slovenija - Krščanski demokrati so to najvišjo manifestacijo znotrajstrankarske demokracije priredili v Dravogradu, Slovenska ljudska stranka, domnevna zastopnica lokalnih interesov, pa v prestolnici. Kongresa sta bila programska - odločitve, ki so jih delegati tam legitimirali, torej predstavljajo smernice nadaljnega delovanja teh dveh desničarskih strank.

Najprej v osrčje južne Evrope, kjer se kmalu po tem končuje Schengen, kot je Dravograd geografsko umestil Janez Lavre, predsednik delavnega predsedstva Nove Slovenije. Tam je, ob aplavzu približno 500 delegatov, stranka predstavila 4 kongresne izjave. Naslovi dokumentov nadaljujejo retoriko stranke; kar trem izjavam se naslov začne z besedami “Konkretni ukrepi za …”. Narava oziroma tematika izjav pa dobro povzame dva politična obraza Nove Slovenije. Štiri kongresne izjave namreč obravnavajo zdravstveni sistem, davčno politiko, referendum o Zakonu o Zakonskih Zvezah in Družinskih razmerah in migrantsko krizo, kot jo poimenujejo sami. Prvi dve, torej reforma zdravstvenega sistema in davčne politike, zadovoljujeta kadrovski aspekt - z izrazitimi neoliberalnimi rešitvami namreč Nova Slovenija k delu privablja tržne ajatole. Drugi dve sta namenjeni zadovoljevanju velikega dela baze, torej krščanski konservativni srenji. V medijskem prostoru Nova Slovenija sicer zadnje čase več prostora namenja ekonomskim temam, kar nakazuje željo, da bi se tudi dokončno vzpostavili kot liberalistična stranka.

H konkretnim predlogom. Predlog zdravstvene reforme, ki ga je na kongresu pohvalil bivši zdravstveni minister Dorjan Marušič, spominja na predlog, ki ga je pod brandom Ekonomske fakultete in Maksa Tajnikarja pripravila Ameriška gospodarska zbornica oziroma zastopnica farmacevtske družbe Johnson and Johnson Milojka Novak. Predlog NSi predvideva ustanovitev dveh skladov, v katera bi se stekala sredstva, namenjena za zdravstvo. Prvi, tako imenovani standardni paket za zdravstvo, in drugi za dolgotrajno oskrbo. Medtem ko bi storitve iz prvega dela po besedah NSi ohranile partnersko-dogovorni sistem, bi se za sredstva iz drugega sklada potegovale zavarovalnice, s čimer bi, spet po besedah NSi, vzpostavili konkurenčnost tako na strani ponudbe kot povpraševanja. Program predvideva tudi izenačitev koncesionarjev in tistih brez koncesije. Predlagajo, da bi bil državljan upravičen do povračila sredstev, četudi si za izvajanje zdravstvenih storitev ne izbere koncesionarja.

Na davčnem področju nič presenetljivega, razen obiska in pohvale bivšega direktorja Davčne uprave Ivana Simiča. Predlog predvideva razbremenitev srednjega ter višjega sloja. Za lastnike podjetij pri izplačilu dobička bi uvedli enako obravnavo kot velja za izplačilo dobička ostalih gospodarskih subjektov oziroma bi odpravili dvojno obdavčitev dobička za lastnike podjetij.

Stališča glede Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in begunske situacije so ravno tako pričakovana. Nasprotujejo enaki obravnavi istospolnih parov, želijo pa si strožjo azilantsko zakonodajo, bolj rigorozne registracijske postopke in poostreno varovanje “naše schengenske meje”.

Bog, krščanske vrednote ali vera v novo sprejetih programskih dokumentih Nove Slovenije ne obstajajo. Drugače pa je pri Slovenski ljudski stranki. Slednja je sprejela nov statut in program stranke. Stranka, ki je pod skoraj svežim predsednikom Markom Zidanškom prva začela zaostrovati retoriko varovanja mej in je vlado celo s peticijo pozvala k postavitvi ograj, tako v statutu zapiše: “Ljudje imamo prirojeno naravno dostojanstvo, zaradi česar smo edinstveni. To velja tako za tiste, ki verjamemo, da je Bog vir resnice, pravice, dobrega in lepega, kakor za tiste, ki ne delijo istega prepričanja, a spoštujejo iste univerzalne vrednote, ki izhajajo iz drugih virov. Priznavamo grško in rimsko dediščino, judovsko-krščanske vrednote, prav tako pa tudi razsvetljenstvo, kot korenine naše civilizacije.”, in nadaljuje: “Krščanske vrednote, ki temeljijo na evangeliju in krščanski kulturni dediščini, demokratični ideali svobode, temeljna enakopravnost vseh ljudi ter družbena pravičnost in solidarnost so povezane.”

O kmetijski politiki, stebru članstva SLS, je bolj malo govora. Želijo si, da bi bilo kmetijstvo obravnavano enako kot druge gospodarske panoge ter da bi Slovenija vzpostavila sistem kmetij tretjega tisočletja.

Obema strankama je torej skupen odmik od klasične politike, ki sta jo vodili v preteklih 20 letih.  Vseeno ne gre pričakovati prevelikih pretresov pri morebitnem formiranju desne koalicije. Kljub nekaterim ostrim besedam proti SDS, so v NSi-ju še vedno voljni sodelovanja. Za to deloma skrbi tudi SDS-ov insajder v NSi-ju Aleš Hojs. Stranka SLS pa se z retoriko Mi proti drugim in poudarjanjem kobajagi tradicionalnih slovenskih vrednot bliža špilu slovenske partije.

Za konec opozorimo še na nostalgični, skorajda patristični oziroma patrološki moment, prisoten pri obeh strankah. Po Inštitutu Janeza Evangelista Kreka, sicer krščanskega socialista, ki ga je ustanovila NSi, svoj inštitut zdaj dobiva še en politični velikaš dvajsetega stoletja. SLS je namreč oblikovala možganski trust - Inštitut dr. Antona Korošca.