Minevata slaba dva tedna od nogometne tekme Evropske lige v Amsterdamu, na kateri sta se pomerila nizozemski Ajax in izraelski klub Maccabi iz Tel Aviva. Bolj kot rezultat tekme, na kateri je s pet proti nič slavil domači klub, je odmevalo nasilje pred in po nogometnem boju. Kljub temu da je šlo za več dni trajajoč objestni pohod izraelskih navijačev, so mediji orisali popolnoma drugačno sliko. Navijači Maccabija so v nizozemsko prestolnico prispeli nekaj dni pred tekmo. V tem času so hodili po mestu in s hiš trgali palestinske zastave ter jih sežigali. Poleg tega so huligani napadli voznika taksija ter uničili njegovo vozilo. O vsem tem dogajanju mediji niso poročali, čeprav so izraelski navijači več dni terorizirali prebivalce Amsterdama. Nasilje podpornikov Maccabija je nove razsežnosti dobilo na dan tekme, ko so genocidni hujskaši na poti do Amsterdamske Arene, kjer je potekala tekma, vzklikali slogane, kot so »naj izraelska vojska zmaga, jebeš Arabce« in »Gaza je pokopališče«. O vsem tem v zahodnih medijih ni bilo mogoče prebrati do trenutka, ko je po tekmi prišlo do nasilja med propalestinskimi protestniki in genocidnimi hujskaši. Takrat so naslovnice preplavili naslovi, ki poročajo o antisemitskem nasilju. 

Pomanjkljivo poročanje o dogajanju v oziroma povezanega s Palestino je sicer redna praksa zahodnih medijev, ne le v zadnjem letu izraelskega genocidnega pohoda na Gazo, temveč že desetletja. Pomanjkljivo poročanje sicer dopolnjuje tudi pristranskost, zaradi katere so predstavljene informacije v prispevkih pogosto selektivno izbrane, pospremljene pa so z zavajajočimi komentarji. 

A novinarsko poročanje tokrat ni bilo le pristransko, bilo je namerno zavajajoče in lažno. Potem, ko je televizija Sky News večkrat spremenila prvotni prispevek, v katerem je sprva pravilno navedla, da gre za nasilje izraelskih navijačev, potem pa je te zamenjala za propalestinske, se je temu narativu pridružila večina tako večjih kot manjših tujih in domačih medijev. Temu se niso izognili niti na naši nacionalni televiziji. 

Kot smo omenili že v OFFsajdu pred tednom dni, je Edvard Žitnik tedenski pregled zunanjepolitičnih dogodkov pospremil s komentarjem, da preganjanje nič hudega slutečih izraelskih navijačev po ulicah Amsterdama domačinom res ni v ponos. V prispevku so sprva prikazani navijači Maccabija, a posnetek ni opremljen z zvokom ali podnapisi z genocidnimi gesli, ki so jih vzklikali. Temu sledi več izjav izraelskih navijačev, ki izpričajo nasilje, ki so ga bili deležni. Novinar je pri tem popolnoma predrugačil dejstva in ignoriral uradno izjavo amsterdamske policije in mnoge videoposnetke, ki pričajo o nasilju, ki so ga nad prebivalci Amsterdama več dni vršili izraelski navijači. 

Kljub temu da Žitnik s svojimi besedami ne reče, da je šlo za antisemitizem, to nalogo namesto njega opravi nizozemski premier, čigar izjavo je Žitnik uporabil brez kakršnekoli spremne kritike. Nekdanji dopisnik iz Združenih držav Amerike si je sicer dovolil izreči, da je bil obračun z izraelskimi navijači premišljen in načrtovan. Propalestinski demonstranti so želeli, da teče kri. Slednja izjava seže onkraj omejenega poročanja ali osnovne nezmožnosti podajanja kritike slovenskih novinarjev. Gre za lažne navedbe, s katerimi je Radiotelevizija Slovenija v svojem informativnem programu zavajala gledalce in širila sionistično propagando. Da RTV Slovenija ni zmožna Izraela obravnavati kot to, kar je – okupatorska tvorba, ki pod pretvezo večne žrtve brezsramno kolje ne le Palestince, temveč tudi druge narode – je jasno. Od predvajanja filma Nejca Krevsa o genezi Izraela naslovljenega Med, mleko in nemir, ki je med drugim nastal z izraelskim sponzorstvom, do pristranskega poročanja dopisnice z Bližnjega Vzhoda Karmen Švegl. 

A Radiotelevizija Slovenija še zdaleč ni edina. Dolgoletni Delov dopisnik iz Bruslja Peter Žerjavič na družbenem omrežju X z lahkim srcem deli ne le objave, v katerih dogodke v Amsterdamu označuje za antisemitizem, temveč tudi objavo z naslednjim pripisom: »Judje niso varni v mnogih zahodnih državah Evropske unije z množičnimi muslimanskimi migracijami in sedaj organiziranim nasiljem na ulicah.« Svoj lonček je morala pristaviti tudi Mladina, ki je neuspešno poskušala popraviti Žitnikov narativ. V prispevku Amsterdam v plamenih namesto kritike zavajajočega proizralskega prispevka problem spornega Zrcala tedna vidi v dejstvu, da se Edvard Žitnik ni posvetil strukturnemu antisemitizmu na Nizozemskem in v Belgiji. S tem medij ponovno ustvarja narativ, da je bil razlog za spopad v Amsterdamu antisemitizem in s svojim poskusom kritike Žitnika seže še korak dlje pri kolaboraciji z Izraelom. 

Dogajanje v Amsterdamu nima sicer nikakršne povezave z antisemitizmom, temveč povsem in samo z željo Izraela po izbrisu Palestine in drugih arabskih narodov ter islamofobijo. Navijači Maccabija so več dni načrtno vandalizirali stavbe oziroma lastnino in se spravljali na ljudi, ki so jih sami označili za Arabce. Odziv propalestinskih protestnikov namreč ni bil nikakor pogojen z dejstvom, da gre za jude, temveč s tem, da so huligani nekaznovano izvajali nasilje nad njimi. 

Očitno je torej dejstvo, da lahko Izrael in njegovi podporniki počno, kar želijo in pri tem ostanejo nekaznovani. Od Zahoda prejemajo vojaško pomoč, politično podporo in propagandistično opravičevanje genocida v Gazi. Izraelska vojska je v zadnjem letu ubila vsaj 175 novinarjev v Gazi, tisti, ki pa njeno pobijanje opravičujejo iz udobja svojih domov, pa so brezsramno nadeli vlogo sionističnih novinarskih hlapcev.