V Terminalu ste lahko prisluhnili razlogom za smotrnost nadaljevanja protestov v podporo Palestini in bojkota z Izraelom povezanih institucij. Čeprav so Izraelovi ekspanzionistični neokolonialni kremplji trenutno brez primera, saj se ta okupatorska tvorba poslužuje tudi zasedanja in poseganja, ne le na celotno palestinsko ozemlje – torej poleg Gaze in Zahodnega brega tudi celotno ozemlje, ki ga mednarodna skupnost pojmuje kot Izrael –, temveč tudi na ozemlje Libanona in Sirije, okupacije Izrael ne izvaja le preko svoje politike in vojske. Po sedmem oziroma osmem oktobru, ko je Izrael začel svoj genocidni pohod v Gazi, je okupatorska tvorba nasilje nad Palestinci okrepila tudi na okupiranem Zahodnem bregu. V enoletnem obdobju od sedmega oktobra 2023 so Združeni narodi zabeležili 1400 napadov nezakonitih naseljencev na Palestince in njihovo lastnino. Izraelske oblasti prav tako z dodatno odobritvijo gradnje novih nezakonitih nastanitev na Zahodnem bregu – samo v tem enoletnem obdobju so jih namreč odobrile 20 tisoč – prispevajo k sistemskemu odvzemu zemlje in naravnih virov, ki pripadajo Palestini. 

A Palestinci, ki živijo na okupiranem Zahodnem bregu, niso žrtve le neposrednega izraelskega nasilja in izkoriščanja. Palestinska oblast pod vodstvom stranke Fatah je konec prejšnjega leta katarski medijski hiši Al Džazira prepovedala poročanje iz begunskega taborišča Dženin, kjer so varnostne enote Palestinske oblasti izvajale racije. Z vstopom v novo leto so nato Al Džaziri prepovedale delovanje na celotnem območju okupiranega Zahodnega brega, češ da medij objavlja hujskaška in zavajajoča poročila, ki napeljujejo k sporom. 

Takoj lahko opazimo, da je kolaborantska oblast doživela stockholmski sindrom in se poslužila taktike svojega okupatorja. Izraelska vojska racije na tem območju izvaja že desetletja, pogosto pod pretvezo, da skuša razbiti uporniške skupine, katerih borci se skrivajo v napadenih stavbah. Podobno trdi tudi Palestinska oblast, ki je racije v begunskem taborišču Dženin izvedla prav z namenom prekinitve delovanja manjših oboroženih skupin, kot sta frakcija Islamskega džihada na Zahodnem bregu in Dženinska brigada. Ob tem je bilo ranjenih več civilistov in uničeno imetje ljudi, ki ne pripadajo omenjenim skupinam. 

Poleg tega je Palestinska oblast iz izraelske knjižice navodil brezsramnega izvajanja vojnih zločinov vzela tudi pasus o prikrivanju teh dejanj z onemogočanjem poročanja. Delovanje Al Džazire so prepovedali tik po tem, ko je medij objavil videoposnetke nasilnih racij. Palestinska oblast in njene varnostne sile se sicer niso ustavile pri prepovedi novinarskega poročanja. Konec decembra je ostrostrelec prav teh kolaborantskih varnostnih sil v Dženinu ustrelil 21-letno novinarko. Novinarko je pripadnik sil torej ubil z izraelskim orožjem, saj, ne pozabimo, varnostne sile svojo opremo dobivajo od Izraela. Palestinska oblast je tako več kot očitno zmožna napotitve svojih sil, tudi če maloštevilnih, a ne v boju proti izraelskim nezakonitim naseljencem ali izraelski vojski, temveč proti svojim lastnim ljudem. 

Da Fatah vodi kolaborantsko oblast, ni nič novega. Spomnimo, da je na parlamentarnih volitvah leta 2006 zmagalo politično krilo palestinskega odporniškega gibanja Hamas, a ga je nato predsednik Palestinske oblasti Mahmud Abas z odlokom odstavil, Palestinska oblast pa je ponovno padla v roke Fataha. Tako so kolaboranti izgnali edino odporniško silo, ki si je prizadevala za osnovno pravico palestinskega naroda – pravico do življenja na zemlji, ki jim je bila vzeta leta 1948. S tem, ko je Fatah Hamas okrivil, da je z napadi 7. oktobra v Gazo vrnil izraelsko okupacijo in posledice napada označil za večjo katastrofo od tiste, ki jo je povzročila ustanovitev Izraela leta 1948, je kolaborantska oblast dodatno potrdila, da ji je bližje izraelska okupatorska tvorba kakor gibanje za osvoboditev lastnega naroda izpod okovov apartheidske tvorbe. 

Palestinci Zahodnega brega so torej v veliki meri tarča nasilja in izkoriščanja Palestinske oblasti, ki jih je očitno v zameno za nekaj dobrih služb pripravljena podvreči stradanju, izkoriščanju, mučenju, posiljevanju in celo smrti. Še več, v zameno za vodenje »palestinske države« po koncu genocidnega pohoda v Gazi, ki ga obljublja Zahod, na čelu z Združenimi državami Amerike, čeprav njen obseg in delovanje nista opredeljena, je kolaborantska oblast pripravljena umazano delo opraviti kar namesto Izraela. Fatah gotovo sodi med za Zahod primerne kandidate za vodenje palestinske države. S tem, ko od Izraela kupuje orožje in okupatorju dovoljuje izvajanje nekaterih administrativnih nalog, kot je pobiranje davkov na palestinskem ozemlju, priznava Izrael kot državo, poleg tega pa razume tudi pomembnost discipliniranja z izvajanjem nasilja na Palestinci, torej lastnimi ljudmi. 

Palestinska oblast pod vodstvom Fataha skrbi le za dobrobit Izraela. Le zakaj bi genocidna tvorba s svojimi silami izgubljala čas na Zahodnem bregu, če lahko z njihovim orožjem palestinski narod ubijajo kar nekateri kolaboranti. V primeru odpora na Zahodnem bregu in spopadov bodo tako ali tako umrli Palestinci, kolaboranti ali junaški odporniki, kar je voda na mlin Izraelu in njegovim podpornikom.