Navdušenci superjunaških stripov so začetek meseca septembra budno spremljali Disneyjev sejem D23, ki ga vsako leto organizira organizacija ljubiteljev Disneyjevih filmov in risank. Na dvodnevnem dogodku je napovedano zaporedje filmov in serij o mišičnjakih v elastanu, najbolj burno reakcijo pa je povzročil četrti film o Stotniku Amerika s podnaslovom Novi svetovni red. Številni gledalci in medijski komentatorji so kritizirali glavno vlogo superjunakinje Sabre, ki se v stripih pojavlja kot Mossadova superagentka iz magične dežele Izrael. Njeni nasprotniki so predvsem palestinski “teroristi” in drugi zeleni sovražniki njene domovine, kot je denimo Neverjetni Hulk. Po njeni prvi pojavitvi v 256. izdaji tega stripa leta 1981 so scenaristi stripov le občasno kritično obravnavali njeno povezavo z državo Izrael, njeno zunanjo politiko in sporno obveščevalno službo Mossad.

To je v ameriški zabavni industriji seveda pričakovano, saj zunanjepolitične pustolovščine ZDA in njenih zaveznic samoumevno veljajo za upravičene in pravilne. A kaj, ko so filmi o Stotniku Ameriki in njegovih tovariših tako rekoč edini zabavni izdelki takšne vrste, dostopni na našem koncu sveta. V Sloveniji nacionalistični akcijski filmi ruske, kitajske ali indijske produkcije niso na voljo ne v kinih ne na televiziji in ne na pretočnih servisih.

Postavljanje državnih simbolov in agentov v junaško vlogo pa odpira tudi globlje vprašanje o političnih sporočilih superjunaškega žanra. Protagonisti v stripih in filmih nadnaravne moči uporabljajo predvsem zato, da pred nadnaravnimi grožnjami zaščitijo status quo, za katerega samoumevno velja, da je pravičen. Ker pa gre bolj za izdelke, narejene po tekočem traku, kot pa umetniška dela, je potrebna jasna in glasna identifikacija dobrega in zla. Vsi poskusi avtorjev, da bi glavne like in njihove nasprotnike prikazali kot moralno odlične, izpadejo v najboljšem primeru plehki, pogosto pa se pisci takim poskusom kar odpovedo.

Scenaristom včasih uspe ustvariti antagoniste z motivi, ki so enako zanimivi ali celo boljši od motivov glavnih likov teh zgodb. Ker pa je nedopustno, da bi glavni liki v Hollywoodu počeli dosti več od propagiranja kokakole in banalnega moralizma, je potrebno sicer prepričljivim negativcem pripisati lastnosti ali dejanja, ki bodo publiki jasno naznanila, kdo je dober in kdo slab. Za primer lahko vzamemo filmsko veleuspešnico Črni panter, kjer je glavni junak, Črni panter, kraljevič tehnološko napredne, a popolnoma izolirane afriške kraljevine Wakande. V boju za oblast ga premaga njegov bratranec, ki želi izkoristiti tehnološko premoč domovine za osvoboditev zatiranih temnopoltih ljudi na svetu. Ker so radikalne rešitve za Hollywood in sodobni liberalizem nesprejemljive, je bratranec prikazan kot karikatura sociopatičnega zlikovca, ki si v resnici želi le podrediti belce. Zato je Črni panter prisiljen sodelovati z ameriško Centralno obveščevalno službo, da bratranca odstrani, in lahko Črni panter spet prevzame moč in Wakando vrne pod kraljevsko diktaturo, ki se bo mirno in humanitarno vključila v ameriški svetovni red.

Podoben primer se pojavi v nadaljevanki Falcon and the Winter Soldier, kjer so glavni nasprotniki Sokola in Zimskega vojaka begunci in anarhisti s supermočmi, ki se bojujejo za svet brez meja. Ker je preizpraševanje vloge sodobne nacionalne države preveč radikalno za Disney plus, superanarhisti zagrešijo nekaj zločinov, ki sicer sploh nimajo pomena za njihove cilje v zgodbi, sporočilo ustvarjalcev te nadaljevanke pa je, da bo upiranje statusu quo bržkone pripeljalo le do velikega krvoprelitja.

S tem se publiki sporoča, da so radikalne rešitve napačne, počasna reforma, ki jo dovoljuje sodobni liberalizem, pa je edina prava pot za reševanje sodobnih družbenih problemov. Tako se Superman, Iron Man in Spider-Man pridružijo šolam in CNN-u pri utrjevanju hegemonskega položaja liberalne ideologije v pozni kapitalistični družbi. Edine politične ideje, ki jih lahko gledalci pridobijo iz teh filmov, serij in z njimi povezanega oglaševanja, so tiste, ki ne ogrožajo širšega globalnega kapitalističnega sistema. To so na primer girl-boss feminizem Stotnice Marvel, plehki protirasizem Črnega panterja in kritika najbolj agresivnih teženj ameriške vojske v Neverjetnem Hulku. Ravno toliko kritično, da se lahko Elon Musk brez zadržkov pojavi v Iron Manu kot prijatelj glavnega junaka.

Podobno ustrežljivost do statusa quo je pričakovati tudi od prihajajočega filma o Stotniku Amerika, sploh ker, apartheidu nad Palestinci navkljub, velja zavezništvo ZDA z Izraelom za edino nesporno točko njihove zunanje politike. To velja tudi v Hollywoodu, kjer so - zaradi potrebe po dostopu do vojaških sredstev - vezi med zabavno industrijo in vojaškim sektorjem še toliko bolj tesne.

Filmi in video igre Izraelsko vojsko prikazujejo predvsem v kontekstu fetišizacije izraelskih tehnoloških zmogljivosti in vojaških uspehov v 20. stoletju. Kontekst vojne med Izraelom in prebivalci Palestine je v množičnih zabavnih medijih večinoma pozabljen, v najboljšem primeru pa poenostavljen v nekakšen verski konflikt, ki tako ali tako traja od nekdaj. Tako je predstavljen tudi v stripu Neverjetni Hulk, kjer se Sabra prvič pojavi. S tem se kolonialno trpljenje Palestincev potiska v pozabo; nacionalni boj izraelskih okupatorjev in palestinskega ljudstva je v tradicionalni liberalni mlačnosti spremenjen v boj med Judi in Muslimani, pri tem pa sta obe strani enako krivi.

Avtor dokumentarca Reel Bad Arabs Sut Jhalli je v vzorcu tisočih filmskih pojavitev Arabcev od leta 1896 do leta 2000 naštel 936 negativnih in le dvanajst pozitivnih prikazov teh ljudstev. Hollywoodski Palestinec – oziroma raje zgolj Arabec, ker je najbolje kar pozabiti unikatno izkušnjo Palestincev – je zavit v ruto, maha z avtomatsko puško in obstaja le, da karikirano sovraži vse, kar diši po Izraelu in ZDA. Borbam koloniziranih ljudstev se tako odvzema legitimnost, saj se oboroženemu nasilju Izraelske vojske upirajo z orožjem in ne tvitanjem.

Prav na Twitterju je tudi prišlo do upravičenega razburjenja zaradi objave, da bo v novem Stotniku Amerika nastopila Mossadova superjunakinja. Disney je v izjavi zapisal, da njihovi liki in zgodbe sicer temeljijo na stripih, vendar so vedno na novo oblikovani za filmsko platno in današnje občinstvo, zato bodo ustvarjalci filma ubrali nov pristop k liku Sabre. V njenih novejših pojavitvah je bila še vedno povezana z Mossadom oziroma vsaj z izraelsko državo, zato je težko napovedati, kako mislijo ustvarjalci filma superjunakinjo prilagoditi publiki, kritični do Izraela. Mogoče jo bodo le preimenovali v Stotnico Dvodržavna rešitev.

FOTO: Wikimedia Commons/The Conmunity