Koptska pravoslavna cerkev v Egiptu, največja krščanska manjšina v tem delu sveta, bo dobila novega papeža, ki bo nasledil marca umrlega Šenudo tretjega. Svet koptskih kristjanov bo iz ožjega kroga, v katerega sta se uvrstila dva škofa in trije menihi, izbral tri imena, ki jih bo zapisal na ločene tri liste papirja. Položili jih bodo v škatlo in jo namestili na oltar katedrale svetega Marka v Kairu. Na dan volitev, 4. novembra, bo izbran otrok s prevezanimi očmi iz škatle izžrebal en listek, ki bo nosil ime novega koptskega papeža.

To so še ene izmed vrste volitev, ki nekako zaznamujejo letošnjo politično jesen. Trenutno so na našem prostoru najbolj aktualne predsedniške volitve. V finalni izbor so se uvrstili trije kandidati, ki prav zdaj pridobivajo ali izgubljajo še zadnje glasove pred volitvami, ki bodo 11. novembra. Sami mandati kandidatov se med seboj razlikujejo in odločitev, ki jih je sprejemal nek predsednik, ne bo nujno sprejel tudi drugi predsednik. Znotraj zakonodajnih okvirjev lahko predsednik izbira različne kandidate za pomembna politična mesta ter s tem neposredno vpliva na življenja posameznikov. Iz tega zornega kota je torej pomembno spremljati predvolilne nastope in na podlagi premišljene odločitve izbrati kandidata, ki mu bomo dali svoj glas. Iz drugega zornega kota pa pač vemo, da gredo stvari nekako svojo pot, ne glede na to, kdo nam vlada. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pomenljivo povedal, da je v zgodovini bilo že veliko kampanj s skrajno retoriko, ko pa zmagovalec začne delati, se sooči s pravimi problemi. Šele takrat se lahko ustvari mnenje o pravih namenih izbrane administracije.

V Sloveniji živimo v demokratičnem sistemu, ki vsakemu polnoletnemu prebivalcu omogoča, da odda svoj glas na volitvah kandidatu, ki ga je prepričal bodisi z življenjepisom bodisi na predvolilnih srečanjih. S tem glasom podpre svojega kandidata, nakar tisti, ki jih je prejel največ, prevzame tudi največ pooblastil pri vodenju države.

Kandidat je v prvi vrsti član interesnega gibanja ali stranke. Le-ta izbere svojega paradnega konja v namen pridobivanja glasov. Vsak glas več pomeni več moči. V tem kontekstu je politično polje podobno tržni logiki. Na trgu imamo različne trgovine, ki nam ponujajo svoje izdelke. Vsak potrošnik naj bi se svobodno odločil, kateri izdelek bo s svojim nakupom podprl. S tem, ko kupimo pulover v neki trgovini, jo podpremo, podobno kot podpremo stranko, ko izberemo nekega kandidata. V tem okvirju je stranka tržna znamka, ki hoče za vsako ceno prodati svoj izdelek.

V sodobnih političnih sistemih, ki jim v resnici vlada ekonomsko-tržna logika, so tako kot vse ostalo tudi najvišji predstavniki oblasti postali izdelki. Kot vemo, pa se le-te kupuje, prodaja in izmenjuje. Politična vodstva so podvržena mednarodnim denarnim tokovom, le-te pa ustvarjamo vsi. Vsakokrat, ko nakupujemo podeljujemo moč različnim ustanovam, ki so v končni fazi močnejše od predsedniške. V tem kontekstu bi bilo mogoče še najbolj ustrezno, da bi sledili zgledu egiptovskih pravoslavcev in enemu kekcu prevezali oči, da nam izžreba predsednika.