V Srbiji se z vso intenzivnostjo nadaljuje predvsem medijsko dogajanje, povezano s kriminalno skupino, zbrano okoli Veljka Belivuka in Marka Miljkovića, v navijaško-kriminalnih krogih poznano pod imenom Principi. Polletni reality show, kot je senzacionalistično utrujanje javnosti s podrobnostmi o delovanju srbskega dela kavaškega klana označilo več komentatorjev, med njimi najbolj pronicljivo splitski kolumnist Boris Dežulović, se je začel s februarskimi aretacijami osumljenih, nov višek pa v zadnjih tednih doživlja z vloženo obtožnico proti 31 pripadnikom skupine in za predsednika Srbije obremenjujočim pričanjem Belivuka in Miljkovića o medsebojnem sodelovanju.



Obtožnica pripadnike Principov bremeni petih težkih kaznivih dejanj, med ropi, dilanjem droge in orožja, izsiljevanji, ugrabitvami in posilstvi pa so srbski provladni tabloidi zagrabili predvsem za umore. Belivukova ekipa je namreč, navdihnjena od mehiških kartelov, od klasičnih uličnih likvidacij prešla na sadistična mučenja nasprotnikov, ki so se končala z ritualnim obglavljenjem in razkosanjem trupel. Fotografije le-teh, ki so prvotno služile zastraševanju nasprotnega škaljarskega klana, je ob posredovanju tujih obveščevalnih izkoristila oblast, jih pred časom skupaj z Vučićevim pretresnim komentarjem javno objavila, zdaj pa ob asistenci provladnih tabloidov banalizira in zamegljuje razsežnosti organiziranega kriminala v Srbiji.

Vojna med kavaškim in škaljarskim klanom se je iz Kotorja na Partizanovem stadionu in beograjskih ulicah razmahanila v zadnjih letih, v času, ko je Vučić besnega obraza in s stisnjeno pestjo v medijskih nastopih večkrat napovedoval obračun s kriminalom. A bolj kot je grozil, obglavljal hobotnico, stopal kači za vrat, bolj so se krepili kriminalni obračuni. Samo v letih 2017 in 2018 je bilo v tovrstnih spopadih ubitih 47 ljudi, na južni tribuni Partizanovega stadiona, ki so jo kriminalci po navijaških nesoglasjih povsem uzurpirali, pa so se rojevale nove skupine, med zadnjimi prav Belivukova.



V vsem tem dogajanju je bila oblast za kriminal vse prej kot ovirajoč element. To danes priznava tudi sam Vučić, ki pa odgovornost prelaga na policijo in Ministrstvo za notranje zadeve in napoveduje čistke. Po razkritjih preiskovalnih novinarjev je že nekaj časa znano, da so imeli kriminalni krogi na ministrstvu povezavo z nekdanjo državno sekretarko Dijano Hrkalović, z generalnim sekretarjem vlade Vladom Novakom, aktivno pa se je z Belivukom in ekipo še v času, ko jo je vodil pokojni Aleksandar Stanković, sestajal vplivni pripadnik žandarmerije Nenad Vučković. 

A srbsko preiskovalno novinarstvo, predvsem portal KRIK, že več let razkriva tudi predsednikove povezave s podzemljem. Te je v pričanju pred tožilstvom v začetku julija potrdil Veljko Belivuk, ki je zatrdil, da se je večkrat sestal z Aleksandrom Vučićem. Ta naj bi od njega zahteval različne usluge, med drugim, da zagotovi, da Partizanovi navijači ne bi skandirali proti oblasti, da huligani ne bi povzročali neredov na beograjskih paradah ponosa in hkrati ovirali protivladnih protestov, Belivuka pa naj bi prosil tudi za intervencijo ob napovedanem štrajku taksistov. Ob tem drugega kot Vučićevega zanikanja in nudenja poligrafa kot ultimativnega izkaza resnice ni bilo za pričakovati, čeprav se vse obtoženčeve navedbe pokrivajo z novinarskimi razkritji v preteklosti. 

Bolj kot sprega Vučićeve oblasti z organiziranim kriminalom je v luči daljškega, postsocialističnega obdobja zanimiv način nespopadanja in sodelovanja s kriminalnim podzemljem. Tako kot so politiki nekdaj obiskovali vilo vodje Zemunskega klana Dušana Spasojevića, se sestajali s kokainskim kraljem Darkom Šarićem, tako tudi aktualna oblast neguje kriminalne stike in pri tem zasleduje lastne interese. Po padcu Zemuncev in Šaričevega klana sta vakuum v prostoru organiziranega kriminala zasedla črnogorska klana, pri čemer je Belivukova ekipa kot del kavaškega ob sprva tihi vladni podpori šla predaleč tudi zanjo. Če se morda del srbske javnosti, ki se je v 90-ih videvala v čitulji in rasla ob kriminalnih zgodbah kot delu srbske popkulture, še lahko naslaja ob Ritopeku, Belivukovi klavnici in Donavi kot poslednjem zatočišču trupel, pa bi se oblasti dopuščanje nadaljnje brutalnosti lahko začelo maščevati. 

Z aretacijo skupine Veljka Belivuka pa organiziranega kriminala nikakor ni konec, kot zagotavlja Vučič. Nedavno, na prvi letošnji evropski tekmi nogometašev Partizana, je na tribunah ponovno prišlo do obračunov. Skupino, ki je skandirala proti predsedniku, je napadel del navijačev z južne tribune.