Kritika bolonjske reforme z elementi podjetniške naracije

Kvaliteta prvega dne konference je od uvodnega nagovora naprej žal padala uro za uro. Predavanja in paneli so se namreč izpeli v promocijo tržne ekonomije, izobraževanja kot priveska gospodarstva in glavnega akterja pri usposabljanju za zaposlitev študentov ter hiperespeizacijo. Tendenca po perverzni naraciji se je izražala tako skozi usta govorcev kot v diskusiji med udeleženci. Študenti priznanih tujih univerz, mladi podjetniki in podobni arhetipi uspešnosti skozi očala gospodarstva so skozi svoja predavanja poudarjali domnevno nujnost prakse in odvečnost teorije, prednost so dajali tehničnim vedam in podjetniški ekonomiji ter izpostavljali domnevno banalnost temeljnih ved, še posebej humanistike. Najbolj presenetljivo pa je bilo, da se zainteresirana javnost, ki je na konferenci prisostvovala, ni uprla takšni retoriki ali preizprašala temeljev, ki za njo stojijo. Še več, večina kongresne dvorane je takšnim govorcem navdušeno prikimavala in ploskala. Na vprašanja, kako naj se potem Univerze sploh rešijo stalnega capljanja za gospodarstvom in preidejo v avantgardno korakanje pred njim, ni bilo odgovora.