Večdeset milijonov indijskih delavcev danes stavka proti vladni gospodarski politiki. Enodnevna stavka, na katero je pozvala večina večjih indijskih sindikatov, je ena od največjih stavk v Indiji in na svetu. Po ocenah sindikatov je svoje delo zaustavilo kar 150 milijonov delavcev, zaprte so državne inštitucije, banke, močno ohromljen je tudi javni promet. Delavci zahtevajo višje plače in nasprotujejo vladnim protidelavskim reformam. Sindikati opozarjajo tudi na problematično politiko glede pokojninskega sistema, s katerega sredstvi želi vlada poslovati na borzi.

Kljub koncesijam finančnega ministrstva, ki je neposredno pred stavko dvignilo minimalno plačo nekvalificiranim delavcem, udeležba v stavki ni nič manjša od pričakovane. Ekonomski ukrepi predsednika indijske vlade, ki so razlog za eno največjih stavk v zgodovini, so omilitev delavske zakonodaje, rezanje javnih storitev ter odprodaja deležev v državnih podjetjih. Vse to s ciljem, da bi pritegnili tuje investicije ter ustvarili boljše poslovno okolje. Modijeva politika je tako nadaljevanje četrt stoletja trajajočih neoliberalnih reform v Indiji.

Proti vladavini predsednika Nicolasa Madura se je v venezuelski prestolnici v Caracasu zbralo več sto tisoč podpornikov opozicije. Cilj protestnikov je Madurov odstop. Do njega bi lahko prišlo, če bi opozicija dosegla razpis referenduma o njegovi odstavitvi. Za to pa je potrebno zbiranje podpisov, ki ga državna volilna komisija zaenkrat še ni dovolila. Zato so bile včerajšnje demonstracije usmerjene predvsem proti volilni komisiji, ki jo obtožujejo, da namerno zavlačuje z razpisom referendumskega postopka. Če bi opoziciji uspelo izsiliti referendum pred 10. januarjem, bi to pomenilo razpis novih predsedniških volitev. V kolikor bi referendum o Madurovi odstavitvi potekel po 10. januarju, pa bi Madura zamenjal aktualni podpredsednik, naklonjen sedanjim oblastem. Opozicija napoveduje nadaljnje proteste na tedenski bazi, o konkretni politični situaciji  v Venezueli pa se lahko poučite v offsajdu Kaj tare bolivarsko revolucijo?

Balkanski blok

Srbija je zavrnila možnost, da bi podprla referendum o odcepitvi Republike srbske od Bosne in Hercegovine. Srbski predsednik Tomislav Nikolič in predsednik vlade Aleksandar Vučić sta se sestala z vodstvom Republike srbske, ki je v Beogradu iskalo podporo pri sprovajanju spornega referenduma. Kljub odrekanju podpore pa je srbsko vodstvo zagotovilo, da ne bo poskušalo referenduma preprečiti. Predsednik Republike srbske po srečanju ni želel razjasniti, ali bodo kljub odločitvi Beograda s postopkom razpisovanja referenduma nadaljevali. Referendum o neodvisnosti Republike srbske je sicer po ustavi Bosne in Hercegovine prepovedalo ustavno sodišče. Referendumu pa nasprotuje tudi Svet za vzpostavitev miru, mednarodno telo, ki skrbi za izvajanje daytonskega mirovnega sporazuma iz leta 1995, ki je končal vojno v Bosni. Dodik sicer napoveduje, da njegova vladajoča stranka razmišlja, da bi odcepitveni referendum potekal v letu 2017.

Grška država je v teh dneh na dražbi prodajala licence za oddajanje televizijskih programov. Na dražbi so bile za 246 milijonov evrov prodane štiri licence, kar zmanjšuje število zasebnih televizijskih postaj iz dosedanjih sedem. Zgolj dva televizijska kanala sta licenco ohranila. Ukrep, ki je del memoranduma o razumevanju naj bi odpravil koruptivno stanje grških zasebnih televizij. Te so namreč od leta 1989 licence pridobivale brezplačno. Ozadje in implikacije ukrepa grške vlade pojasnjuje Panagiotis Sotiris, profesor sociologije na Egejski univerzi:

Izjava

Kljub temu, da je komercializirana forma grške televizije velika težava, ukrep grške vlade te problematike ne naslavlja. Finančno nestabilne televizijske hiše so v zadnjih letih reševale banke, na katere so vplivali politiki. Ti so bili v zameno deležni ugodnega poročanja v zvezi z njihovimi političnimi strankami. Siriza tovrstnega koruptivnega kroga ne odpravlja, temveč stare politične elite nadomešča s svojimi. Podrobneje o tem govori Sotiris:

Izjava

Poleg tega, da bo Agnes Gonxa Bojaxhio, bolj znana kot mati Tereza, v nedeljo tudi uradno postala svetnica, se v Albaniji pomembni premiki dogajajo tudi na drugi strani religioznega spektra. Tako je albanska Agencija za uzakonjenje, urbanizacijo in integracijo neuradnih prostorov, ALUIZNI, začela z izdajo prvih uradnih prostorskih certifikatov nelegalno zgrajenim verskim objektom. V zadnjih 25 letih je oblast ignorirala črne gradnje džamij, kar je skupaj s pomanjkljivim nadzorom pripeljalo do porasta verskega radikalizma. Z novimi ukrepi bo nezakonite verske prostore, ko bodo le-ti dobili uradno priznanje, v upravljanje prevzela albanska muslimanska skupnost. Ta naj bi tudi poplačala vrednost državnih zemljišč, na katerih so črne gradnje zgrajene. Po statistiki ALUIZNI naj bi bilo verskih črnih gradenj v Albaniji 957.

Slovenski blok

Izvršni odbor Stranke modernega centra je soglasno podprl ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Čeprav so nekateri mediji še nedavno poročali o možnosti, da Gašperšiča ne bo podprl niti predsednik vlade Miro Cerar, je ta včeraj o odločitvi izvršnega odbora SMC že obvestil koalicijske partnerje. Poleg SMC-ja podporo, čeprav z zadržki, napovedujejo tudi v DeSUS-u, medtem ko mu v SD-ju pred končno odločitvijo želijo zastaviti nekaj pomembnih vprašanj glede Luke Koper in koncesij za pomole. Spomnimo, minister Gašperšiču se je stolček zamajal pred nekaj meseci, ko so ga doletele obtožbe o vpletenosti v menjavo nadzornikov Luke Koper.