1OOOFF evrov minimalca
V Bangladešu so se včeraj popoldne začeli protesti po umoru aktivista Sharifa Osmana Hadije. Skupina neznancev je prejšnji teden napadla in ustrelila Hadija, ki so ga nato odpeljali v bolnišnico v Singapurju, kjer je včeraj zaradi poškodb umrl. Po potrditvi njegove smrti se je v prestolnici Daka zbralo na stotine njegovih podpornikov, ki zahtevajo kazensko odgovornost za morilca. Protestniki so napadli več zgradb, med drugim poslopji dveh medijskih hiš Prothom Alo in The Daily Star, v katerih so zanetili požar. Hadi je lani junija kot vodja študentskega gibanja Inqilab Mancha vodil proteste zaradi uvedbe kvot za zaposlovanje v državnih službah, ki favorizirajo družinske člane borcev v vojni za neodvisnost. Kvote je uvedla takratna vlada pod vodstvom Šejk Hasine, ki jo je državno mednarodno kazensko sodišče prejšnji mesec zaradi zločinov proti človečnosti obsodilo na smrt. Hasina je trenutno v Indiji, kamor je zbežala po lanski vstaji.
Ameriška vojska je v napadih v Tihem oceanu ubila pet ljudi in uničila dve plovili. Iz poročil Južnega poveljstva Združenih držav je razvidno, da je vojska po ukazu notranjega ministra Peta Hegsetha izvedla smrtonosne kinetične napade na dva čolna. Od septembra je ameriška vojska v boju proti tihotapljenju drog ubila več kot 100 ljudi. Ameriški predsednik Donald Trump je ta teden ukazal pomorsko blokado za vse naftne tankerje iz Venezuele. Prav tako je ameriška vojska v bližino Venezuele poslala 15 tisoč vojakov, letalonosilko USS Gerald Ford, podmornice in vojaška letala.
Sudanska paravojaška milica Sile za hitro posredovanje, znana kot RSF, je v obstreljevanju mesta Dilling ubila 16 ljudi. Milica z zavezniškim Sudanskim ljudskim osvobodilnim gibanjem - Sever mesto v južnem Kordofanu oblega od srede. Od začetka decembra so paravojaške sile v Kordofanu ubile okoli sto ljudi, poleg tega pa je milica novembra bolnišnico Al Nuhud v Zahodnem Kordofanu spremenila v sedež svojega poveljstva. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije je zaradi napadov od oktobra iz Kordofana zbežalo najmanj 50 tisoč ljudi. Združeni narodi so včeraj objavili poročilo o napadu paravojaških sil na taborišče za razseljene osebe v Darfurju, v katerem so ubili okoli tisoč civilistov in se posluževali spolnega naslija kot metode za ustrahovanje. Državljanska vojna v Sudanu se je začela zaradi konflikta med RSF in sudansko vojsko, ki je želela enote RSF integrirati v svoje vrste, čemur so Sile nasprotovale. V državljanski vojni je zaradi spopadov med stranema umrlo najmanj 150 tisoč ljudi.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Layen je preložila podpis prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami skupine Mercosur na januar. Preložitev sta zahtevala francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanska premierka Giorgia Meloni. Zamik je predsednik Evropskega sveta Antonio Costa pospremil z besedami, da sta se obe strani pogajali 26 let, zato s tritedensko preložitvijo ne bodo veliko izgubili. Odločitev sledi protestom 10 tisoč kmetov, ki nasprotujejo sklenitvi sporazuma. Kmetje trdijo, da dogovor omogoča uvoz poceni kmetijskih izdelkov iz Južne Amerike, prav tako pa nasprotujejo želji Komisije, da zniža kmetijske subvencije za 20 odstotkov. Sporazum predvideva postopno znižanje carin na uvoz izdelkov Evropske unije, kot so avtomobili, zdravila in stroji, v Južno Ameriko. Dogovor določa tudi, da bodo južnoameriški kmetje lažje izvažali govedino, perutnino in sladkor, uvoz pa bo omejen s kvotami.
Slovaško ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje zakona o zaščiti žvižgačev, ki je v zadnjih dneh sprožil proteste. Parlament je prejšnji teden sprejel zakon o ukinitvi Urada za zaščito žvižgačev, ki ga je želel nadomestiti z novim organom. Predsednik vlade Robert Fico je po ukinitvi urada uvedel še dve spremembi kazenskega zakonika. Prvo je parlament sprejel prejšnji četrtek in predpisuje zaporno kazen do enega leta za sodelovanje s »tujimi silami« pri sabotiranju volilne kampanje. Druga pa zaporno kazen do šestih mesecev za zanikanje ali spodkopavanje dokumentov, ki urejajo »pogoje« po drugi svetovni vojni. Na protestih proti vladi zaradi nedavnih ukrepov, ki potekajo zadnja dva tedna, se je v slovaških mestih zbralo več tisoč ljudi. Ukrepe so protestniki označili za državno pomoč mafiji, predsednika vlade pa pozvali k odstopu.
Minister za delo Luka Mesec je sporočil, da bo socialnim partnerjem in koaliciji kot ustrezno višino minimalne plače za naslednje leto predlagal tisoč evrov neto. Boter se je za predlog odločil zaradi novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov, na katerega je med drugim vezana minimalna plača. Inštitut za ekonomska raziskovanja je določil, da so se minimalni življenjski stroški od zadnjega tovrstnega izračuna podražili na 791 evrov, leta 2022 so znašali 667 evrov. Po trenutnem zakonu je minimalna plača seštevek zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost delavca ter zneska minimalnih življenjskih stroškov, povišanih za najmanj 20 in največ 40 odstotkov. Minister Mesec bi tako kot najnižjo minimalno plačo lahko predlagal 949, kot najvišjo pa 1107 evrov. Ta teden je v državni zbor on socialist Miha Kordiš vložil predlog novele zakona o minimalni plači, po katerem bi se ta usklajevala z inflacijo in z rastjo bruto domačega proizvoda v preteklem letu.
Ostajamo pri Mescu, zoper katerega trenutno v državnem zboru poteka interpelacija. To so vložili opozicijski poslanci Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije po napadu v Novem mestu, v katerem je umrl Aleš Šutar. Mescu opozicija očita opustitev dolžnega ravnanja na področju socialne politike in zavračanje predlogov prebivalstva, občin in civilnih iniciativ. Mesec je med razpravo dejal, da ne razume, zakaj je opozicija vložila interpleacijo in jo označil za poceni predvolilni boj. Poslanci imajo za razpravo o interpelaciji, ki je 14. v času vlade Roberta Goloba, na voljo 12 ur.
Smrt ali umor, sta se spraševala vajenka Jana in Tim.
Dodaj komentar
Komentiraj