Žvižganje na lastno odgovornost
Več tisoč ljudi je na Slovaškem, predvsem v prestolnici Bratislava, protestiralo proti vladi premierja Roberta Fica zaradi sprememb kazenskega zakonika in ukinitve urada za zaščito žvižgačev. Po prvem protestu prejšnji četrtek so se protestniki vrnili na ulice v ponedeljek in nato še včeraj zvečer. Ficova koalicija spremembe uvaja med sojenji več uradnikom in članom vladajoče nacionalistične in deklarativno socialdemokratske stranke SMER zaradi korupcije v policiji, med katerimi je medijsko najbolj izpostavljen poslanec in nekdanji direktor slovaške policije Tibor Gašpar. Ukrepe so protestniki označili za državno pomoč mafiji in zahtevali Ficov odstop. Prva sprememba kazenskega zakonika, sprejeta v četrtek, predpisuje do enoletno zaporno kazen za sodelovanje s »tujimi silami« pri sabotiranju volilne kampanje. Druga sprememba uvaja do polletno zaporno kazen za zanikanje ali spodkopavanje dokumentov, ki urejajo »pogoje« po drugi svetovni vojni.
Potek protestov za začetek povzame slovaški dopisnik portala bne Intellinews Albyn Sybera.
Eden od glavnih razlogov protestov je ukinitev urada za zaščito žvižgačev. Vladne razloge za vložitev takšnega predloga predstavi sogovornik.
Poleg ukinitve urada za zaščito žvižgačev pred enim tednom je parlament sodiščem prepovedal uporabo dokazov, pridobljenih od obtoženih z dogovorom o nižji kazni. Po novih pravilih smejo delodajalci tudi večkrat zaprositi za revizijo odločitve o dodelitvi zaščite.
Predsednik Peter Pellegrini je dan po sprejetju ukinitve urada za zaščito žvižgačev izdal veto proti ukrepu. Koalicija ima sicer zadostno večino, da ga preglasuje. S takojšnjim vetom je predsednik Pellegrini parlamentu dejansko omogočil, da o ukrepu ponovno odloča na zadnji parlamentarni seji letošnjega leta, in ne šele konec januarja, na prvi seji po novem letu. Kot pojasnjuje Lucia Virostková, novinarka in predavateljica na oddelku za žurnalistiko Univerze Komenskega v Bratislavi, bi lahko bila ukinitev zaščite žvižgačev tudi v predsednikovem interesu.
Hkrati z izločanjem najpomembnejših prič iz sodnih procesov proti članom vladajoče stranke SMER je parlament potrdil spremembo kazenskega zakonika, ki predvideva do enoletno zaporno kazen za sodelovanje s tujimi akterji pri sabotiranju volilne kampanje. To sledi Ficovemu večletnemu ponavljanju trditev, da so v preteklosti različni tuji akterji poskušali sabotirati njegove kampanje, za kar sicer dokazov ni predložil. Potencialne posledice te spremembe kazenskega zakonika predstavi Sybera.
Druga sprememba kazenskega zakonika je kriminalizacija spodkopavanja dokumentov, ki urejajo povojne razmere, kar se nanaša na Beneševe dekrete, uvedene med letoma 1945 in 1948. Poleg izgona sudetskih Nemcev iz Češkoslovaške je zadnji predvojni in prvi povojni predsednik Češkoslovaške Edvard Beneš z njimi odredil zaseg premoženja češkoslovaških Nemcev in Madžarov. Slovaški zemljiški sklad je leta 2018 ponovno začel zasegati kmetijsko zemljo pripadnikov madžarske manjšine s pravnim argumentom, da bi morala biti ta že zasežena po drugi svetovni vojni in je tako trenutni lastniki ne bi smeli podedovati. Zasege je prekinil leta 2022, vendar jih je znova začel izvajati naslednje leto po nastopu trenutne vlade. Vlada je kriminalizacijo nasprotovanja Beneševim dekretom predlagala, potem ko se je proti naknadnim zasegom zemlje na podlagi povojnih ukrepov izrekla opozicijska Progresivna Slovaška.
Z nasprotovanjem naknadnemu uveljavljanju Beneševih dekretov poskuša stranka Progresivna Slovaška pridobiti podporo madžarske manjšine na jugu države, ki je domnevno zaradi vpliva madžarske nacionalne televizije na zadnjih volitvah večinsko podprla Ficovo stranko SMER, meni Sybera.
Ena od madžarskih manjšinskih strank, Madžarsko zavezništvo, se je po kriminalizaciji prvič pridružila drugim opozicijskim strankam na protestih proti vladi premierja Roberta Fica, ki se vrstijo od lanskega decembra. Več o vplivu dogajanja na pozicioniranje madžarskih strank pojasni Virostková.
Zunaj madžarske skupnosti so povod za proteste predvsem spremembe na področju sodstva, pojasnjuje Sybera.
Vladajoči socialni fašist Robert Fico tako slovaški opoziciji še vedno daje razloge za proteste. Protesti po enem letu ostajajo brez vpliva na dejanja vlade, je pa opozicija dobila priložnost za zavezništvo s slovaškimi Madžari.
Dodaj komentar
Komentiraj