Ob robu podnebne konference Združenih narodov v maroškem mestu Marakeš se vrstijo protesti. Prebivalci in begunci z območja Zahodne Sahare protestirajo proti projektu nemškega podjetja Siemens, ki na njihovem ozemlju gradi vetrne in sončne elektrarne. Območje Zahodne Sahare od leta 1975 okupira Maroko. Nemško podjetje Siemens je brez dovoljenja tamkaj živečih Sahravijcev na območju Zahodne Sahare zgradilo že 22 elektrarn. Projekt je z vidika uporabe obnovljivih virov sicer hvalevreden, vendar Siemens z izvajanjem takšnih projektov po mnenju Sahravijcev še bolj utrjuje moč Maroka na okupiranem ozemlju. Sahravijski poslanki in podpredsednici panafriškega parlamenta Suelmi Beirouk je maroška policija tudi preprečila vstop na konferenco in jo tri dni držala v priporu. V Marakešu trenutno potekajo še protesti proti gradnji naftovoda v Dakoti, ki ogroža dostop do vode staroselcem v Severni Dakoti.

Infrastrukturni projekti na domnevno okupiranem ozemlju vzbujajo nasprotovanje lokalnega prebivalstva tudi v pakistanski provinci Baločistan. Z izplutjem prve kontejnerske ladje je postalo operativno pristanišče v tamkajšnjem mestu Gvadar. Pristanišče je ključni element kitajsko-pakistanskega gospodarskega koridorja, preko katerega naj bi kitajske dobrine dosegale zahodne trge. Celotna vrednost načrtovanih investicij v infrastrukturo koridorja je 43 milijard evrov. Koridor pa je del kitajskih investicij v tako imenovano novo svilno pot, ki vključujejo gradnjo infrastrukture po Evraziji in s čimer se Kitajska želi izogniti odvisnosti od transporta skozi malaško ožino. Kitajsko-pakistanski gospodarski koridor poteka od zahodnokitajske province Šindzan do pakistanske obale, prečka pa tudi provinco Baločistan, kjer poteka oboroženi upor proti pakistanski nadvladi. Baloški separatisti napovedujejo zaostrovanje napadov na novo zgrajeno infrastrukturo.

Zaključek oboroženega upora pa se vendarle obeta v Kolumbiji. Kolumbijska vlada pod vodstvom predsednika Santosa in uporniška skupina FARC sta na Kubi podpisali novi sporazum. Nov dogovor med stranema bi nadomestil sporazum, ki je bil na oktobrskem referendumu zavrnjen z majhno večino. Kolumbijci so sporazum zavrnili zaradi prevelike popustljivosti do upornikov. V skladu z novim sporazumom bi FARC s svojim imetjem poplačal odškodnine žrtvam večdesetletnega konflikta. Prav tako bi bil nekaterim obsojenim upornikom prepovedan dostop do določenih področij in bivališč. Kljub temu pa bo FARC v kolumbijskem kongresu imel zagotovljenih deset sedežev do leta 2026. Vodjo desne opozicije in nekdanjega predsednika Alvara Uribeja nov sporazum za sedaj še ni popolnoma prepričal. Politični konsenz zato še ni zagotovljen, prav tako pa je še zmeraj vprašljiv nov referendum.

Na sever. Bodoči ameriški predsednik Donald Trump je za vodjo svojega kabineta imenoval predsednika odbora republikanske stranke Reinceja Priebusa. Priebus je vpliven republikanski operativec, ki ima med drugim dobre odnose s predsednikom spodnjega doma kongresa, Paulom Ryanom. Da bi utežil vpliv Priebusa, člana republikanske elite, ki ji je Trump med kampanjo nasprotoval, pa je za glavnega stratega in svetovalca imenoval Steva Bannona, dosedanjega glavnega urednika desničarske medijske hiše Breitbart News.

Prihodnost postaja nekoliko jasnejša še za enega nasprotnika bivše demokratske kandidatke Hillary Clinton. Ustanovitelja spletne strani WikiLeaks Juliana Assangea bo švedsko tožilstvo na ekvadorskem veleposlaništvu danes prvič zaslišalo. Žvižgača, ki živi na ekvadorskem veleposlaništvu že od avgusta 2012, bo zaslišal ekvadorski tožilec ob prisotnosti švedske tožilke in britanske policije. Švedska obtožnica ga bremeni spolnega napada, ki pa ga Assange že vseskozi zanika. Assange si že od leta 2012 prizadeva, da bi zaslišanje potekalo na ekvadorskem veleposlaništvu zaradi bojazni, da bi ga oblasti na Švedskem lahko izročile ZDA, ki ga obtožujejo razkritja več sto tisoč zaupnih dokumentov. Pristanek švedskega tožilstva na zaslišanje na ekvadorskem veleposlaništvu je Assange pozdravil, saj naj bi tako končno lahko opral svoje ime.

Na Balkanu je zopet pestro. V drugem krogu predsedniških volitev v Bolgariji je neodvisni kandidat Rumen Radev premagal Šeško Šačevo, kandidatko vladajoče stranke Gerb. Funkcija predsednika Bolgarije je sicer reprezentativna. Radeva je na volitvah podprla opozicijska socialistična stranka. Predsednik vlade Bojkov Borisov je danes zaradi izvolitve Radeva odstopil, saj stranka Državljanov za evropski razvoj Bolgarije, Gerb, ne prejema več dovolj podpore. Desnosredinska stranka Gerb vlada z manjšino v parlamentu. Borisov odstop bo najverjetneje povzročil predčasne parlamentarne volitve, ki so že leta 2013 sprožile politično krizo. Tako Radev kot Šačeva sta se v svojih kampanjah zavzemala za ukinitev sankcij, ki sta jih EU in ZDA uvedli proti Rusiji zaradi priključitve Krima. Radev je svojo kampanjo vodil s protikorupcijskim sporočilom, ki je močno odzvanjalo pri volivcih ene najbolj revnih in skorumpiranih držav EU.

V sosednji Srbiji je skupina nekaj več kot 100 migrantov, ki se je v okviru tako imenovanega Marša upanja iz Beograda odpravila peš, dosegla hrvaško mejo. Hrvaške oblasti migrantov, predvidljivo, ne spustijo v državo. Situacijo opiše aktivist Gordan Paunovič iz centra za pomoč migrantom Infopark:

izjava

Kljub mrazu in vetru srbske oblasti preprečujejo dostavljanje humanitarne pomoči:

izjava

Kosovo in Srbija sta sklenila telekomunikacijski sporazum, po katerem bo do 15. decembra Mednarodna telekomunikacijska zveza Kosovu dodelila telefonsko kodo +383. Tam trenutno uporabljajo srbske, monaške in slovenske kode, ki bodo v naslednjih dveh letih ukinjene. Hčerinska družba Telekoma Srbije MTS d.o.o tako dobiva stalno licenco za fiksno telefonijo na Kosovu, srbsko podjetje pa ohranja celotno lastništvo svoje infrastrukture na Kosovu. Njeno delovanje na Kosovu bo regulirala kosovska zakonodaja. Dogovor je korak pri izpolnitvi nalog akcijskega načrta, ki je bil sprejet avgusta v Bruslju in predvideva še ureditev energetskega in upravnega spora med državama ter upravljanja mostu čez reko Ibar v Kosovski Mitrovici.

OFF so pripravili vajenci, Grega, Martin in Lana ter Zwitter.