Švedsko tožilstvo bo ponovno odprlo preliminarno preiskavo proti Julianu Assangeu zaradi domnevnega posilstva avgusta leta 2010. To so pred dvema letoma zaključili s pojasnilom, da je ne morejo nadaljevati, dokler ima Assange zagotovljen status mednarodne zaščite v prostorih ekvadorskega veleposlaništva v Londonu, vendar jo lahko ponovno uvedejo do leta 2020, ko primer zastara. Ustanovitelju Wikileaksa, ki se po aretaciji enajstega aprila trenutno nahaja v londonskem zaporu Belmarsh, kjer prestaja 50-tedensko kazen zaradi kršitve pogojnega izpusta, tako ponovno grozi izročitev Švedski na podlagi evropskega pripornega naloga.

Po devetindevetdesetih odstotkih preštetih glasov se bosta v drugem krogu predsedniških volitev v Litvi pomerila konservativca, nekdanja finančna ministrica Ingrida Šimonyte in ekonomist Gitanas Nauseda. Prva je prejela slabih 31 odstotkov glasov, drugi pa dobrih 30 odstotkov. Na tretje mesto se je z 20 odstotki uvrstil premier Saulius Skverneils, ki je zaradi doseženega rezultata napovedal, da bo junija odstopil s položaja. Volilna udeležba je bila skoraj 57-odstotna, Litva pa bo dobila novo predsednico ali predsednika, saj trenutna predsednica, “jeklena magnolija” Dalia Grybauskaita, po dveh mandatih ni mogla več kandidirati. Drugi krog bo potekal 26. maja, istočasno z volitvami v Evropski parlament.

Zmagovalec parlamentarnih volitev v Republiki Južni Afriki je že šestič zapored - torej kot vsakič od odprave apartheida leta 1994 - Afriški nacionalni kongres, poznan pod kratico ANC. ANC je dosegel zmago v osmih od devetih provinc in skupno dobil 57,5 odstotka glasov oziroma 230 poslancev, v preostali provinci pa je zmagalo Demokratsko zavezništvo, ki ga sestavlja večinsko angleško govoreče belopolto članstvo in je skupaj osvojilo 20,8 odstotka oziroma 84 poslanskih sedežev. Tretje mesto je zasedla do ANC kritična levičarska stranka Borci za ekonomsko svobodo; dobili so 10,8 odstotka glasov ali 44 poslancev. Volilna udeležba, 65,4 odstotka, je 8 odstotkov nižja kot pred petimi leti in najnižja v zgodovini demokratičnih volitev. Tudi zmagovalka ANC je v tem obdobju zabeležila najslabši rezultat, vendar ji ta še vedno omogoča, da kot največja parlamentarna stranka v 400-članski narodni skupščini, spodnjem domu parlamenta, izvoli predsednika republike. Ustanovno zasedanje novega parlamenta je načrtovano za 22. maj; na njem bo najverjetneje za obdobje petih let izvoljen trenutni predsednik republike Cyril Ramaphosa, ki je položaj zasedel februarja lani po odstopu Jacoba Zume zaradi obtožb o korupciji in pritiskov znotraj stranke.

Razklana desnosredinska koalicija Cambiemos argentinskega predsednika Mauricia Macrija je na lokalnih volitvah v provinci Cordoba doživela poraz proti kandidatu peronistov Juanu Schiarettiju. El gringo, kakor se glasi njegov vzdevek, je bil za funkcijo guvernerja ponovno izvoljen s 54 odstotki glasov, medtem ko sta kandidata Cambiemosa Mario Negri in Ramon Nestre prejela 17,8 in 11 odstotkov glasov. Prav tako bo prvič od leta 1974 župan mesta Cordobe iz vrst peronistov. Ker je Cordoba z 2,8 milijona prebivalcev provinca z drugim najvišjim številom prebivalcev v državi za Buenos Airesom, lahko rezultati služijo kot merilec javnega mnenja pred oktobrskimi predsedniškimi volitvami, na katerih se bo Macri potegoval za nov mandat. Macri je namreč ravno v Cordobi leta 2015 dobil nekaj več kot milijon glasov, ki so takrat pomembno pripomogli k njegovi zmagi, ponovna izvolitev pa se v luči nasprotovanja uvedenim varčevalnim ukrepom zdi negotova.

Sodišče za gospodarske zadeve v Pazinu je po večkratnem prestavljanju naposled razglasilo stečaj puljske ladjedelnice Uljanik. Odločitev o stečaju bodo v roku treh dni objavili na oglasni deski sodišča, s čimer se bo uradno začel stečajni postopek v ladjedelnici, ki je bila ustanovljena leta 1856, za časa avstrijskega cesarstva. 1118 zaposlenim, ki so brez plače več kot osem mesecev, bodo vročili odpovedi pogodb, njihove terjatve pa predstavljajo skoraj polovico dolga ladjedelnice - ta znaša 164 milijonov kun oziroma 22 milijonov evrov. Ladjedelnica Uljanik je del Uljanik grupe, pod okriljem katere je tudi reška ladjedelnica 3. maj - odločitev o stečaju le-te bo reško sodišče za gospodarske zadeve sprejelo 5. junija. Za slednjo naj bi zanimanje kazala China Shipbuilding Industry Corporation, ena največjih ladjedelniških družb na svetu, vendar konkretne ponudbe niso poslali. Obravnava o stečaju celotne Uljanik grupe je napovedana za 17. maj.

Ostajamo na Hrvaškem. Zveza samostojnih sindikatov Hrvaške, Neodvisnih hrvaških sindikatov in Matice hrvaških sindikatov so sporočili, da so v okviru referendumske pobude “67 je preveč” zbrali 600 tisoč podpisov za razpis referenduma proti pokojninski reformi. Na vrsti je uradno preštevanje in preverjanje podpisov - za uspeh referendumske pobude je treba zbrati podpise 10 odstotkov vseh volivcev, torej okoli 375 tisoč. Končno odločitev glede pobude bo sprejel hrvaški sabor, ki lahko zaprosi za oceno ustavnosti pobude. Sindikati zahtevajo delno spremembo pokojninske zakonodaje, ki so jo uveljavili z začetkom letošnjega leta, predvsem znižanje upokojitvene starosti s 67 na 65 let in znižanje malusa pokojnine na 0,2 odstotka za vsak mesec predčasne upokojitve namesto sedanjih 0,3 odstotka. Omenimo še, da je civilna iniciativa “Vzemite denar strankam” s podporo stranke Živi zid včeraj začela z zbiranjem podpisov za razpis referenduma o financiranju političnih strank, s čimer želijo prepovedati financiranje iz državnega proračuna.

V Črnomlju je v soboto potekal protestni shod, ki ga je organizirala Civilna iniciativa proti migrantskemu centru v Beli krajini. Zbrani, bilo jih je nekaj sto, so zahtevali večje varovanje meje s Hrvaško, preprečitev nezakonitih migracij in zaustavitev aktivnosti za postavitev migrantskih sprejemnih centrov. Mitinga se je udeležil tudi cvetober slovenske politične desnice; prisotni so bili predstavniki SDS, SLS, Domovinske lige, Gibanja zedinjena Slovenija, pa tudi župan Ilirske Bistrice iz vrst SD Emil Rojc. Slovenska vojska je za namen delovanja na območju južne meje na območje Policijske postaje Ilirska Bistrica sicer napotila 35 novih vojakov.

Državni zbor je na predlog vlade z 39 glasovi za in 27 proti ter z 38 glasovi za in 29 proti sprejel zamik noveli zakonov, s katerima je izvedbo novega cikla množičnega vrednotenja nepremičnin zamaknil z julija na marca prihodnje leto. Hkrati to pomeni, da se za omenjeno obdobje podaljša veljavnost obstoječega sistema. Vlada je zamik predlagala, da se uredijo vsi podatki in uskladijo novi modeli vrednotenja, s čimer želijo ob preteklih negativnih izkušnjah ob uvedbi nepriljubljenega nepremičninskega davka doseči čim večjo splošno družbeno sprejemljivost - karkoli naj bi že to pomenilo.