30. 7. 2012 – 14.00

Afriški Off

Audio file

V največjem nigerijskem mestu Lagos so oblasti pričele z demontažo več kot sto let starega sluma Makokoja, v katerem živi približno 100 tisoč ljudi. A po sobotnem uboju vodje tamkajšnje skupnosti Timothija Hunpoyanha s strani policije in še večji razjarjenosti tam živečih, ki je uboju sledila, so oblasti demontažo prekinile. V začetku prejšnjega tedna je lokalna vlada dala 3000 prebivalcem na razpolago 72 ur, da se izselijo. Mnogi od teh zdaj prebivajo pod mostovi, v šolah in hišah svojih prijateljev. Namere oblasti še niso povsem jasne. Medtem ko eni uradniki govorijo o le delni rušitvi in vzpostavitvi mej naraščajočemu slumu, drugi govorijo o dokončni demontaži na laguni stoječega naselja, saj da enostavno ni očem prijazno.

Podnebne spremembe dodobra pretresajo načine življenja po svetu, še posebej v Afriki, kjer so deževna obdobja siromašnejša ali pa se ta zgodijo ob nepravem času, kar tam živečim ljudstvom predstavlja preživetveni izziv. Pogosto je rešitev spopad med različnimi plemeni v borbi za tisto malo preostalih virov. Tako je v zadnjih dneh iz juga Etiopije na sever Kenije prebeglo približno 10 tisoč ljudi, saj sta se spopadli plemeni Borana in Garri, ki se obe preživljata z ovčjerejo. Obe trdita, da prav njihovemu plemenu pripada še tisto nekaj ustrezne pašne zemlje. Vlada v Etiopiji zatrjuje, da je spopade, v katerih je umrlo 18 ljudi, ustavila, a prebegli zatrjujejo, da temu ni tako ter da za vrnitev ni možnosti.

Kitajska oblast si že leta prizadeva v šolski program Hongkonga uvrstiti učne ure o domoljubju, s ciljem, citiramo: „gradnje nacionalne složnosti, identitete in enotnosti med posamezniki,“ konec citata. S pred tedni novo imenovanim vodjo Hongkonga, Leungom Chun-yingom, ki naj bi bil Pekingu bližje kot njegovi predhodniki, ta želja dobiva konkretne obrise – s septembrom naj  bi predmet o domoljubju postal obvezen v dvajsetih šolah, z leti pa v vseh šolah Hongkonga. Odločitev ni bila sprejeta z odobravanjem in kar 90 tisoč, policija trdi, da le 23 tisoč ljudi, predvsem staršev in šolarjev, se je v nedeljo sprehodilo po ulicah delno avtonomne province. Ob tem je vlada Hongkonga obljubila formiranje komisije, ki naj bi nadzirala implementacijo predmetnika, predvsem v oziru do objektivnosti. A protestniki odgovarjajo, da kaj veliko objektivnosti ne more obstajati, če se v predmetniku Trg nebeškega miru znajde le v povezavi z Maovo razglasitvijo Ljudske republike leta 1949, ne pa tudi protestov in pokola leta 1989.

Romunijo pretresa politični spor na samem vrhu, a zaenkrat se predsednik države, Traian Basescu, še drži stolčka. Premier Victor Ponta, pripadnik levosredinske opcije, in Basescu iz desnosredinske opcije obtožujeta drug drugega zlorabe položaja. Parlament, v katerem ima Ponta večino, je Basescuja razrešil, a ljudstvo razrešitve ni potrdilo na referendumu. Tega se je udeležilo le slabih 46 odstotkov volilnih upravičencev, da pa bi ta veljal, bi se ga morala udeležiti najmanj polovica. Evropska unija še kar izraža zaskrbljenost nad demokratičnimi procesi v deželi, ki so ji vprašljivi že od pristopa Romunije leta 2007, a v zadnjih mesecih še toliko bolj, saj si vladajoča koalicija na vse kriplje prizadeva odstraniti predsednika.

Pričenja se sojenje ruski punk skupini Pussy Riot. Spomnimo – dekleta so 21. februarja v osrednji pravoslavni cerkvi v Moskvi stopila na oltar in pričele z za narod očiščevalnim petjem. Ponudimo le en citat: „Sveta mati, blažena devica, odženi Putina, odženi Putina, odženi Putina!“ konec citata. Čeprav dejanje spada  med administrativne prekrške, v oblastniški struji obstajajo težnje po zaprtju deklet za celih sedem let. Ob začetku sojenja smo govorili z dopisnikom RTV Slovenija iz Moskve Andrejem Stoparjem. Koliko ruska javnost spremlja primer in v kolikšni meri je seznanjena z dogodkom?

Izjava dostopna v posnetku oddaje

V Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov s pravniki proučujejo možnost tožbe zoper odgovorne za izbris iz registra stalnih prebivalcev leta 1992 – torej zoper takratnega predsednika vlade Lojzeta Peterleta, takratnega ministra za notranje zadeve Igorja Bavčarja in njegovega pomočnika Slavka Debelaka. Več o tem in razlogih za to nam bo povedal Irfan Beširević:

Izjava dosegljiva v posnetku oddaje

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.