Dobrodošli v sredinem OFF-u. V regiji Abjan  na jugu Jemna je v napadu džihadistične skupine Al Kaida na borce oborožene skupine Varnostni pas umrlo 27 ljudi. Napad se je zgodil na varnostni kontrolni točki, ki jo nadzoruje skupina Varnostni pas. Ta je oboroženo krilo Južnega tranzicijskega sveta, ki je marionetna oblast Združenih arabskih emiratov v Jemnu. Po besedah uradnega govorca Južnega tranzicijskega sveta Mohameda al-Naqiba so po napadu borci Varnostnega pasu ubili šest članov Al Kaide. Poleg Al Kaide tudi Islamska država že od začetka konflikta v Jemnu leta 2015 izkorišča razmere za širjenje svojega vpliva. Glavna akterja v državljanski vojni – šiitski Hutiji in jemenska vlada, ki jo priznava mednarodna skupnost ter vojaško podpira Saudova Arabija, sta aprila sklenila sporazum o začasnem premirju. Vendar džihadistične skupine in južno zavezništvo premirja, ki je bilo avgusta znova obnovljeno, ne upoštevajo. V zadnjem mesecu je Južnemu tranzicijskemu svetu uspelo razširiti svoj vpliv na jugu države. Povečan vpliv v južnih regijah jim omogoča nadzorovanje trgovskih poti z državami Afriškega roga, kar je še posebej v interesu Združenih arabskih emiratov. 

Albanska vlada je Iran obtožila kibernetskih napadov in sklenila prekiniti diplomatske odnose z Islamsko republiko. Odločevalci v Tirani so iranskim diplomatom v roku 24 ur ukazali zapustitev države. Albanski premier Edi Rama je dejal, da so poglobljene preiskave pokazale neizpodbitne dokaze, da je kibernetski napad na Albanijo orkestriral in sponzoriral Iran. Dodal je tudi, da so to radikalno odločitev sprejeli, ker kibernetski napadi s strani Irana predstavljajo grožnjo za javne storitve in vdor v državne evidence ter lahko povzročijo negotovost in kaos v državi. Odnosi med državama so se zaostrili leta 2014, ko je Albanija sprejela tri tisoč pripadnikov iranske opozicijske skupine Ljudska organizacija Mudžahedini, ki so bili iz Irana izgnani. 

Britanska neuničljiva kraljica Elizabeta II. je predsednico konservativk in konservativcev Liz Truss imenovala za novo premierko države, potem ko je bila ta v ponedeljek izvoljena na čelo torijske stranke. Imenovanje nove premierke pa, kot bi narekovala stroga angleška tradicija, ni potekalo v Buckinghamski palači, temveč v dvorcu Balmoral, kjer je kraljica na zasluženih počitnicah. Razlog za to naj bi bilo slabo zdravstveno stanje zimzelene kraljice, ki se je menda prav zato med ceremonijo opirala na palico. Mrtvim slavja, živim zdravja. 

V kosovski prestolnici Priština zopet potekajo protesti zaradi posilstva enajstletne deklice, ki so ga zakrivili konec prejšnjega meseca. Tokrat se je na protestih zbralo več sto ljudi, ki zahtevajo odstop vseh odgovornih, legalizacijo uporabe solzivca za samoobrambo, oblikovanje posebne policijske skupine za spolne zločine, varnost, pravico in rehabilitacijo za žrtve spolnega nasilja ter uvedbo učnega predmeta o spolni vzgoji v šolah. Po poročanju kosovskega portala Kallxo kriminalisti trenutno preiskujejo dva ločena primera posilstva. Kosovski minister za notranje zadeve Xhelal Sveçla pa je v ponedeljek razkril, da so enajstletnico zlorabljali več kot eno leto. Zaenkrat je bilo pridržanih pet oseb, med katerimi so trije mladoletni, oba polnoletna pa sta obsojena na en mesec pripora. Zaradi primera sta že odstopila direktor policije Samedin Mehmeti in direktor uprave za ravnanje z zaporniki in mladoletniki Alji Gashi, protestniki pa zahtevajo tudi odstop državnega tožilca Kujtima Munishija. Podatki iz raziskave Balkanske preiskovalne novinarske mreže kažejo, da so tožilci med letoma 2015 in 2020 vložili več kot 521 obtožnic zaradi spolnega nasilja, le 140 pa se jih je končalo z zapornimi kaznimi.

Na plovilu v bližini obale Malte, ki prevaža okoli 60 migrantov iz Libanona in je na morju že deset dni, je zaradi dehidracije umrl že tretji otrok. Razlog za to je, da malteške oblasti ne dovolijo, da bi se izvedla kakršnakoli reševalna akcija. Sirski in libanonski državljani na krovu nimajo dostopa do vode, hrane in mlečnih nadomestkov za otroke. V malteških vodah je na drugem plovilu med reševalno akcijo umrla štiriletna deklica. Libanon je zaradi hude gospodarske krize v državi, ki je v revščino pahnila skoraj tri četrtine prebivalstva, postal ena glavnih izstopnih točk za nevarne migracije preko Sredozemskega morja.

Premier Salomonovih otokov Manasseh Sogavare je ostro zavrnil ponudbo avstralske vlade za pomoč pri financiranju državnih volitev. Sogavare je ponudbo označil za vmešavanje tuje države v suverenost Salomonovih otokov. Avstralija se je za potezo odločila, potem ko je Sogavare prejšnji mesec parlamentu predlagal odložitev državnih volitev za sedem mesecev. Razlog za to naj bi bilo pomanjkanje finančnih sredstev, saj bi se volitve izvedle pred Pacifiškimi igrami, ki jih novembra naslednje leto gostijo Salomonovi otoki. Sogavare trdi, da za izvedbo iger in volitev v istem letu država nima dovolj denarja. Avstralija je sicer Salomonovim otokom finančno pomagala že pri izvedbi prejšnjih volitev, vendar so se odnosi med državama v zadnjem letu močno poslabšali, saj so Salomonovi otoki spomladi letos podpisali varnostni sporazum s Kitajsko in s tem obrnili hrbet ameriški vojaški interesni sferi v Pacifiku.

Predsednik uprave hrvaške energetske družbe Ina Sandor Fasimon je ponudil svoj odstop. Hrvaški premier Andrej Plenkovič je zaradi več kot milijarde kun vrednega oškodovanja naftno-plinskega podjetja, v katerega je bil vpleten direktor za področje zemeljskega plina, že prejšnji teden k odstopu pozval celotno upravo podjetja. Iz Ine sporočajo, da Fasimon ni bil vpleten v nobenega izmed nezakonitih dejanj, a je zaradi svojega predsedniškega položaja čutil odgovornost in zato odstopil. Več podrobnosti o korupcijskem škandalu v Ini v današnjem OFFsajdu ob petih.

Golob je zmagal proti Golobiču. Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Jože Golobič je danes oznanil svoj odstop, potem ko ga je k temu pred dvema tednoma pozval minister za zdravje Daniel Bešič Loredan. Minister je Golobiču očital slabe poslovne rezultate, številne zamujene roke, kritičen pa je bil tudi do podaljševanja čakalnih dob. Golobič, ki je na položaj direktorja UKC prišel lani med vlado Janeza Janše, je sicer ministru najprej odgovoril, da ne vidi razlogov za odstop, a so ga na ministrstvu očitno uspeli prepričati v nasprotno. 

Vir fotografije: Licence Creative Commons,  https://www.flickr.com/photos/thejointstaff/36441627123