Angleški OFF navijačem Maccabija
Poveljnik vojaškologističnega kontingenta Capsat, polkovnik Michael Randrianirina, je na madagaskarskem ustavnem sodišču prisegel kot predsednik Obnovitve Republike Madagaskar oziroma vodja vojaške vlade. Obljublja organizacijo volitev najkasneje čez dve leti. Kontingent Capsat je prevzem oblasti razglasil v ponedeljek po pobegu prejšnjega predsednika Andryja Rajoeline pred uporom Capsata. Vojaki kontingenta so med vikendom razglasili, da ne bodo streljali na protestnike, in se pridružili shodom v prestolnici Antananarivo. Spodnji dom parlamenta je Rajoelino odstavil v torek, dan po njegovem pobegu iz države. Protesti na Madagaskarju, ki jih je vojska izkoristila za državni udar, so potekali od konca septembra, sprožili pa so jih pogosti izpadi elektrike in pomanjkanje vode. Več o dogajanju na Madagaskarju v Kultivatorju ob petih.
Perujska vlada predsednika Joséja Jeríja je napovedala razglasitev izrednih razmer v prestolnici Lima potem, ko je eden od policistov ustrelil in ubil protestnika. Protestniki po policijskem umoru zahtevajo Jerijev odstop. Jerija je parlament imenoval za premierja po odstavitvi prejšnje predsednice Dine Boluarte pred enim tednom. Do takrat je opravljal funkcijo predsednika parlamenta, Boluarte pa podpredsednika, ki bi jo avtomatsko nasledil, ni imela. Odstavitev Boluarte, ki jo je parlament razglasil za permanentno moralno nesposobno, je sledila protestom zaradi neukrepanja vlade proti organiziranemu kriminalu, ki se tudi po menjavi predsednika nadaljujejo.
Mongolski premier Gombočavin Zandanšatar iz Mongolske ljudske stranke je odstopil po nezaupnici parlamenta, ki jo je podprlo 71 od 126 poslancev. Več kot 50 podpisanih poslancev je nezaupnico s tremi obtožbami vložilo pred enim tednom. Prva je obtožba kršenja ustave in poseganja v pristojnosti predsednika in parlamenta z enostranskim imenovanjem pravosodnega ministra in ministra za notranje zadeve. Druga je obtožba spodkopavanja neodvisnosti sodstva. Tretja je obtožba ustvarjanja nelojalne konkurence s spremembo mehanizma določanja davkov za izvoznike rudnin, uvedeno v začetku septembra, ki kot osnovo za izračun obdavčitve določa povprečno ceno na mongolski borzi namesto cen na zunanjih trgih, kot je veljalo od leta 2021. Parlament je Zandanšatarja za premierja izvolil pred štirimi meseci po nezaupnici prejšnjemu premierju Luvsannamsrajnu Ojun-Erdeneju iz iste stranke zaradi protestov, ki jih je sprožilo razkazovanje luksuznega življenja Ojun-Erdenejevega sina na družbenih omrežjih. Vir premoženja Ojun-Erdenejeve družine je bila po mnenju protestnikov korupcija, prav tako povezana z rudarskimi podjetji.
Grški parlament je potrdil spremembe zakona o delu, ki omogočajo 13-urni delovnik v zasebnem sektorju. Spremembe zvišujejo maksimalno dolžino delovnega tedna na 48 ur pri enem delodajalcu, vključno z nadurami, in maksimalno število nadur na 150 letno. Sindikalni centrali Konfederacija javnih uslužbencev in Generalna konfederacija delavcev Grčije, ki je največja sindikalna centrala zasebnega sektorja, sta proti spremembam zakona o delu ta mesec organizirali dve enodnevni splošni stavki, prvo prvega oktobra in drugo v torek ta teden.
Svetovalni odbor za varnost mesta Birmingham je navijačem izraelskega nogometnega kluba Maccabi Tel Aviv prepovedal vstop na tekmo Lige Evropa z angleškim klubom Aston Villa. O varnostnih tveganjih v primeru prihoda izraelskih navijačev je odbor pred tem obvestila policija. Kot razlog za klasifikacijo tekme kot visoko varnostno tveganje je policija navedla pretepe in zločine iz sovraštva pred in po lanski tekmi Lige Evropa med Ajaxom in Maccabijem v Amsterdamu. Pred tekmo v Amsterdamu so izraelski navijači napadli muslimanske prebivalce Amsterdama in druge meščane, ki so ob njihovem prihodu izobesili palestinske zastave, ter se z njimi spopadli še po tekmi. Med vandaliziranjem hiš in pretepi so skandirali genocidne slogane. Britanski premier Keir Starmer je prepoved označil za napačno odločitev in na Twitterju zapisal, da ne bo toleriral antisemitizma na ulicah in da je naloga policije zaščititi vse navijače.
Izraelska genocidna vojska kljub prekinitvi ognja obstreljuje sosesko Šudžaja na severu Gaze. Iz palestinskega odporniškega gibanja Hamas sporočajo, da so pri Han Junisu, od koder bi se morala izraelska vojska že umakniti, z detonacijo eksploziva ubili več izraelskih vojakov in napadli izraelske vojaške buldožerje. Izraelska vojska je medtem začela označevanje tako imenovane rumene črte, za katero se je morala umakniti skladno z dogovorom o prekinitvi ognja, in zagrozila, da bo streljala na vse Palestince, ki bi jo prečkali. Od razglasitve prekinitve ognja so izraelski vojaki sicer ustrelili več deset Palestincev, ki so se po njihovih trditvah preveč približali izraelskim položajem.
Odprtje mejnega prehoda z Egiptom pri mestu Rafa je izraelska vlada odložila do nedelje. Iz Agencije Združenih narodov za hrano sporočajo, da je bilo od dne uveljavitve prekinitve ognja v Gazo dnevno pripeljanih 560 ton hrane in da imajo trenutno zalog hrane za tri mesece. Dejansko število tovornjakov s humanitarno pomočjo, ki dnevno pripeljejo v Gazo, je 300, dogovor o prekinitvi ognja pa predvideva vstop 600 tovornjakov na dan. Izraelska vlada še naprej obtožuje Hamas kršenja dogovora o prekinitvi ognja z nevračanjem trupel izraelskih talcev, čeprav v Hamasu zatrjujejo, da so preostala trupla izgubljena. Hkrati je izraelska vlada zavrnila vstop v Gazo 81 turškim reševalcem, katerih pomoč pri iskanju trupel je ponudila turška vlada.
Na Zahodnem bregu je okupatorska vojska aretirala dva Palestinca v mestu Anabta zahodno od Tulkarma in dva v mestu Nablus. Okupatorski vojaki so v vasi Dejr Gasana vdrli v hišo izpuščenega palestinskega zapornika Džusefa Abdela Halima Davuda in uničevali osebno lastnino družine. Med tako imenovano hišno preiskavo so po vasi zmetali šok granate in solzivec. Davuda je izraelska vlada izpustila po dogovoru o prekinitvi ognja s Hamasom in izgnala v Egipt. Izraelska vojska je medtem ponovno bombardirala vzhodno libanonsko ozemlje in jemensko prestolnico Sana, kjer je v bombardiranju ubila generalmajorja Muhamada Al Gamarija, poveljnika generalštaba jemenskega uporniškega gibanja Ansar Alah, znanega kot Hutiji.
Vlada se je seznanila s predlogom Zakona o izplačilu zimskega dodatka, ki ga bo posredovala v obravnavo Ekonomsko socialnemu svetu. Predlog predvideva obvezno izplačilo 639 evrov oziroma polovico bruto minimalne plače zaposlenim najkasneje do 18. decembra. Podjetjem pri izplačilu božičnice od nje ne bi bilo treba plačati davkov in prispevkov. Po predlogu bi bilo podjetjem v primeru nelikvidnosti dovoljeno izplačilo samo 160 evrov božičnice ali v zamik izplačila najkasneje do konca marca. Datum obravnave predloga v Ekonomsko socialnem svetu še ni določen.
Dodaj komentar
Komentiraj