Evropska unija je, kljub pred dnevi sklenjenemu dogovoru o prekinitvi ognja med ukrajinskimi vladnimi silami in proruskimi uporniki na vzhodu Ukrajine, potrdila nov paket sankcij proti Rusiji. Sankcije proti predramljenemu sovražniku na vzhodu bi po prvotnem načrtu morale stopiti v veljavo že danes, a je Bruselj njihovo uveljavitev ravno zaradi sklenjenega dogovora o premirju v Ukrajini prestavil na prihodnje dni. Po besedah odhajajočega predsednika Evropskega sveta, Hermana van Rompuya, bo Evropska unija v vmesnem času ocenila spoštovanje premirja in dogajanja na ukrajinskem vzhodu in v skladu s tem ukrepala.

Nov sveženj evropskih sankcij proti Rusiji, ki so jih veleposlaniki članic EU načelno dorekli že v petek, je sicer nadgradnja dosedanjih gospodarskih omejitev na finančnem, energetskem in obrambnem področju in razširitev seznama oseb, sankcioniranih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v Evropsko unijo. Nov paket sankcij proti Rusiji bi sicer moral biti potrjen že včeraj do 15. ure, a se je to, zaradi zamud nekaterih članic pri posredovanju odogovorov, zgodilo šele pozno zvečer. Katere članice so odlašale z odgovori in povzročile zaplet ter zakaj, ostaja nepojasnjeno.

Iz Ukrajine medtem prihajajo poročila o novih kršitvah v petek sklenjenega premirja. Po navedbah ukrajinskega obrambnega ministrstva je ponoči tarča težkega topniškega obstreljevanja bilo letališče v bližini proruskega Donecka, pri čemer pa ukrajinske vladne sile naj ne bi utrpele žrtev. Od petkove prekinitve ognja so bili po poročilih ukrajinskih vladnih sil ubiti 4 njihovi vojaki, 29 pa je bilo ranjenih.

V zvezi s spopadi v Ukrajino pa se nadaljuje tudi misterij, povezan s strmoglavljenjem malezijskega letala 17. julija na vzhodu Ukrajine. Po medsebojnem obtoževanju sprtih strani, da sta sestrelili potniško letalo družbe Malaysia Airlines, je mednarodna skupnost vse upe polagala v nizozemske preiskovalce. Ti so že pred časom pod drobnogled vzeli julijsko nesrečo, v kateri je umrlo 300 potnikov, večinoma Nizozemcev, ugotovitve pa predstavili v pravkar objavljenem poročilu. Misterija niso razrešili, prav tako niso našli krivca, so pa nizozemski preiskovalci ugotovili, da za strmoglavljenje letala ni bila kriva tehnična napaka. Letalo naj bi zadelo večjo število predmetov z veliko energijo, kot so preiskovalci najbrž uradno okarakterizirali izstrelke, kar je povzorčilo njegovo strmoglavljenje. Interpretativno odprtost poročila, ki jo dopušča tudi neopredelitev smeri izstrelkov oziroma predmetov z veliko energijo, ki so zadeli letalo, so ukrajinska vlada in proruski uporniki s pridom izkoristili za nadaljevanje medsebojnega obtoževanja, preiskovalna komisija pa ob tem opominja, da pravkar objavljeno poročilo  tudi še ni dokončno.

Iraški parlament je potrdil novo vlado premiera Hajderja al Abadija, ki bo po odhodu predhodnika, šiitskega premiera Nurija al Malikija, v kaotični Irak s konsenzualno politiko skušal vrniti stabilnost. Nova vlada, za razliko od predhodnice, po napovedih premiera naj ne bi bila izključujoča in bo, če gre verjeti Abadijevim besedam, zastopala interese vsega iraškega prebivalstva. Prvi korak v tej smeri je bilo imenovanje podpredsednikov vlade, ki prihajajo tako iz sunitskih in šiitskih kot tudi kurdskih vrst. Položaj v vladi je kot ceremonialni podpredsednik obdržal tudl Al Maliki, ki mu bosta družbo delala predstavnik iraške kurdske skupnosti in dosedanji iraški zunanji minister, Hošjari Zebari, ter predstavnik sunitov, Saleh Multak.

Novi premier Abadi, ki je parlament zaradi časovne stiske poprosil, da mu pri imenovanju pravosodnega in obrambnega ministra da še teden dni časa, je po potrditvi vlade napovedal nadaljevanje in okrepitev boja proti predstavnikom večinoma sunitske Islamske države, katere pripadniki so v preteklih mesecih s hitro in učinkovito ofenzivo zasedli večji del države. Imenovanje nove iraške vlade, katere oblikovanje so kot pogoj za nadaljevanje pomoči postavili pred kratkim, so že glasno pozdravili v Združenih državah Amerike in ga označili za prelomnico.

V bližini mesta Saweto, tik ob perujsko-brazilski meji, so bili ubiti štirje voditelji perujskega plemena Ašaninka. Plemenski voditelji, med njimi tudi širše znani aktivist Edwin Chota, so bili na poti v Brazilijo na srečanje, namenjeno ukrepanju proti ilegalni sečnji gozdov. Prav ilegalni gozdarji, proti katerim se borijo perujska in brazilska avtohtona plemena zaradi krčenja gozdov, naj bi tudi stali za umorom predstavnikov plemena Ašaninka, saj so jim že v preteklosti grozili s smrtjo. Po neuradnih podatkih, naj bi kar 80 odstotkov izvoženega perujskega lesa izviralo iz nezakonite sečnje, proti čemur se Ašaninke, življenjsko odvisne od gozdov, v zadnjih letih intenzivno upirajo.   

Koncentracija ogljikovega dioksida v zemeljski atmosferi je v letu 2013 dosegla rekordne ravni. Po meritvah Svetovne meteorološke organizacije je rast vsebnosti ogljikovega dioksida med letoma 2012 in 2013 dosegla ravni iz leta 1984, ko je bila ta najvišja. Svetovna meteorološka organizacija, ki koncentracijo zloglasnega CO2-ja ne meri v izpustih, ampak v atmosferi, ugotavlja, da je koncentracija dosegla 396 delov  ogljikovega dioksida na milijon delov v atmosferi, kar je za 3 dele več kot leto poprej. Raven ogljikovega dioksida v ozračju  tako po najnovejših podatkih dosega 142 odstotkov ravni iz predindustrijskega obdobja. V Svetovni meteorološki organizaciji so ob predstavitvi najnovejših podatkov svetovno politiko pozvali k ukrepanju. Ta bo sicer nov podnebni sporazum na pobudo generalnega sekretarja Združenih narodov, Ban Ki Moona skušala ponovno doseči že konec septembra v New Yorku.   

Po včerajšnji uradni sklenitvi koalicijskega sporazuma, ki so ga slavnostno podpisali predsedniki vseh treh vladnih strank, Miro Cerar, Karl Erjavec in Dejan Židan, premiera Cerarja pred današnjim iztekom roka čaka še vložitev ministrske ekipe. Po večtedenskem kadrovskem driblingu so imena znana: novo, 16-člansko vladno ekipo bodo sestavljali tako preizkušeni politični kadri, ki prihajajo predvsem iz kvote SD-ja in Desusa, kot številni politični novinci, ki jih za ministre predlaga Stranka Mira Cerarja. Kakšno usodo napoveduje navidez heterogeni vladni ekipi, smo vprašali urednika Sobotne priloge časnika Delo, Alija Žerdina.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.