Ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange je po več kot dvanajstih letih stopil na svobodo. Po sklenitvi dogovora o priznanju krivde z ameriškim pravosodnim ministrstvom so britanske oblasti Avstralca izpustile iz strogo varovanega zapora Belmarsh. Assange je po dogovoru priznal krivdo za zaroto širjenja zaupnih informacij o nacionalni obrambi Združenih držav Amerike. Po izpustitvi je Assange zapustil Veliko Britanijo in se napotil v Avstralijo. Formalnosti glede dogovora med Assangeom in ameriškim pravosodnim ministrstvom bodo opravljene jutri na pacifiškem otoku Saipan, čezmorskem ozemlju Združenih držav. Tam bo sodišče sprejelo Assangevo priznanje krivde in ga obsodilo na 62 mesecev zapora, torej na čas, ki ga je že presedel v Londonu.

Assangea so ameriške oblasti preganjale zaradi razkritja zaupnih dokumentov obveščevalnih služb, ki pričajo denimo o zločinih ameriške vojske v Iraku in Afganistanu. Pred izgonom se je Assange zatekel v ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu. Ekvadorske oblasti so pred petimi leti gostoljubje končale, britanska policija ga je aretirala in odtlej je bil v zaporu. Do dogovora prihaja v času predvolilne kampanje za ameriškega predsednika. Joe Biden, ki si želi drugi mandat, je aprila na vprašanje, ali bo njegova vlada prisluhnila avstralskim prošnjam po izpustitvi Assangea, odgovoril, da bo o tem premislil. Ali ima predvolilna kampanja vpliv na Assangeovo izpustitev, smo vprašali Gašperja Andrineka, predsednika Društva novinarjev Slovenije.

Andrinek

Izraelsko vrhovno sodišče je odločilo, da morajo obvezni vojni rok opravljati tudi ultraortodoksni judovski študentje, ki so vojne obveznosti bili doslej večinoma oproščeni. Odločitev je sodišče utemeljilo s tem, da ne obstaja poseben zakon, ki bi določal izjeme za ultraortodoksne, zatorej morajo opravljati vojaški rok kot vsi ostali Izraelci. Doslej je vojaški rok opravljalo približno 10 odstotkov ultraortodoksnih. Odločitev sodišča prihaja v času, ko je kneset oživil idejo o zakonski ureditvi vpoklica študentov svetih tekstov. Zakon, ki bi služenje v vojski razširil na ultraortodoksne Jude, je pred dvema tednoma v knesetu prestal prvo branje. Judovskonacionalistične stranke v vladi Benjamina Netanjahuja so po dolgoletnem nasprotovanju zakonu o vpoklicu privilegiranih študentov zakon podprle.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odstavil Jurija Sodola, poveljnika skupnih sil ukrajinske vojske in na njegovo mesto imenoval generala Andreja Hnatova. Sodol je poveljeval ukrajinski pehoti na vzhodu in jugu države, kjer v zadnjih mesecih ruska vojska skuša premakniti frontne črte. Zelenski za menjavo Sodola ni podal razloga, toda njegova menjava se je zgodila kmalu po pozivu poveljnika nekdaj nacistične Brigade Azov Bohdana Kroteviča. Ta je Sodola obtožil vojaške nesposobnosti in zatrdil, da je Sodol povzročil več smrti ukrajinskih vojakov kot vsi ruski generali skupaj. Sodol je poveljnik skupnih sil ukrajinske vojske postal v rošadi vojaškega vodstva februarja, v kateri je Valerija Zalužnega na mestu vrhovnega poveljnika ukrajinske vojske zamenjal Aleksander Sirski.

Mednarodno kazensko sodišče v Haagu je izdalo nalog za aretacijo nekdanjega ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja in šefa generalštaba ruske vojske Valerija Gerasimova. Sodišče ju obtožuje vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v Ukrajini, saj sta po dokazih sodišča odgovorna za neposredne napade na civilno infrastrukturo. Odgovorna sta, tako sodišče, bodisi zaradi odreditve napadov na civilne cilje bodisi zaradi tega, ker napadov svojih vojakov nista preprečila. Skupno število ruskih funkcionarjev, za katere je haaško sodišče izdalo nalog za aretacijo, je tako zraslo na štiri. Marca lani je sodišče izdalo naloga za aretacijo predsednika Vladimirja Putina in komisarke za pravice otrok Marije Lvove-Belove na podlagi očitkov o trgovini z otroki in njihovega nezakonitega premeščanja z ukrajinskega na rusko ozemlje. 
 

V kenijskem parlamentu razpravljajo o spremembah zakona, ki bi med drugim zvišal davke na gradbeni material ter elektronske in sanitarne izdelke, kot so plenice in vložki. Prvo verzijo zakona je vladajoča koalicija predsednika Williama Ruta sprejela prejšnji teden. Po protestih predvsem mladih Kenijcev je koalicija predlagala črtanje nekaj členov zakona, na primer tistega o dvigu davka na kruh in kuhinjsko olje, kar protestnikov ni zadovoljilo. Pred parlamentom se jih je danes zbralo več tisoč, saj zahtevajo umik zakona v celoti. Protestnike, ki so se skušali prebiti v parlament, je policija zalila s solzivcem in nanje streljala z gumijastimi naboji. Protesti v vzhodnoafriški državi neprekinjeno potekajo teden dni, danes pa so se zaradi možnosti sprejetja zakona in policijske ugrabitve aktivistov okrepili. Nevladna delovna skupina za policijsko reformo je oblasti pozvala, naj takoj izpustijo vsaj 12 ugrabljenih protestnikov in aktivistov, ki so prek družbenih omrežij pozivali k protestu.

Srbska vlada je sklenila statusni sporazum z Evropsko mejno in obalno stražo, znano kot Frontex, po katerem je agencija dobila pooblastila za delovanje na vseh srbskih mejah. Po sporazumu, podpisanem leta 2019, je Frontex lahko legalno deloval le na mejah Srbije z državami članicami Evropske unije. Frontex bo po novem tudi uradno smel pomagati srbskim policistom v notranjosti države in skupaj s policisti opravljal naloge. Doslej so uslužbenci Frontexa lahko uradno le usmerjali srbske organe, zdaj pa bodo lahko pushbacke, torej izgone tujcev čez mejo, izvajali tudi sami. Frontex ima podobne sporazume na Balkanu podpisane s Črno Goro, Severno Makedonijo, Albanijo in Moldavijo. Sporazum mora, preden stopi v veljavo, potrditi še srbski parlament, kjer ima koalicija predsednika Aleksandra Vučića absolutno večino.

Služba za notranjo revizijo na pravosodnem ministrstvu je končala revizijsko poročilo o nakupu nesojene sodne stavbe na Litijski cesti, poroča spletni portal 24ur. Neuradno revizija po trditvah 24ur zelo močno obremenjuje nekdanjo ministrico Dominiko Švarc Pipan, ki je po ugotovitvah revizorjev pri nakupu stavbe odigrala ključno vlogo. Nekdanja ministrica je, tako revizorji, pri finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču uspešno izpogajala dodatna sredstva iz proračunske rezerve za nakup stavbe. Vse skupaj je potekalo pod budnim očesom premierja Roberta Goloba, osnutek poročila povzemajo na 24ur, vsi trije vpleteni pa so pri prerazporeditvi proračunskih sredstev ravnali nezakonito, povzemajo. Švarc Pipan, ki je obtožbe na svoj račun onkraj objektivne odgovornosti zanikala, pri izdelavi revizije ni sodelovala. Prav tako je na revizijski službi niso poklicali na zagovor, saj nekdanja ministrica ni več zaposlena na ministrstvu, pojasnjujejo revizorji. Revizijsko poročilo notranjerevizionistične službe na ministrstvu, ki ga je prevzela Andreja Katič iz Socialnih demokratov, nima pravnih posledic. Nakup stavbe na Litijski za skoraj osem milijonov evrov sicer preiskujejo tudi na Nacionalnem preiskovalnem uradu.