Voditelji malijske vojske so naznanili pričetek oblikovanja prehodne vlade. Po tem, ko je vojska v torek prevzela oblast nad državo ter pridržala predsednika Ibrahima Boubacarja Keito, je ta razpustil vlado in parlament. Predstavnik upornikov Ismael Wague trdi, da so v stiku tako s civilno družbo in opozicijskimi strankami kot vojsko in da bo prehodni predsednik pripadnik ene izmed omenjenih skupin. Zagotavlja tudi, da prehod ne bo trajal predolgo in da bodo volitve izvedene v najkrajšem možnem času. Voditelji petnajstih članic Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav - krajše ECOWAS pa so napovedali diplomatsko skupino, namenjeno nadzorovanju delovanja prehodne vlade. Prav tako zahtevajo vrnitev predsedniškega stolčka Keitiju. Po vojaškem udaru so države ECOWAS zaprle meje z Malijem, zamrznile finančno pomoč in suspendirale Mali iz organizacije. To je že drugi vojaški udar v zadnjih osmih letih, pri obeh pa je bil povod korupcija voditeljev države, gospodarska stagnacija in vedno prisotna grožnja terorističnih skupin. Uporniki uživajo podporo opozicijskih strank, čeprav so Afriška unija, Evropska unija, Združene države in varnostni svet Združenih narodov vojaški udar obsodili ter zahtevajo izpustitev vojnih ujetnikov. 

Slovenska vlada je sprejela spremembo uredbe o pomožni policiji. S prvim oktobrom se bo pripadnikom teh enot osnovna plača zvišala za tri plačilne razrede. Pripadniki sicer imajo plačano usposabljanje ter so upravičeni do plačila za opravljanje nalog policije, a ker se je osnovna plača policista zvišala iz 21. v 24. plačilni razred, vlada meni, da je primerno, da se zvišajo tudi plače prostovoljnim policistom, saj so bile te med sprejemanjem uredbe o prostovoljni službi v policijski enoti enačene s plačo policistov. V Sloveniji pomožni policisti opravljajo predvsem kadrovsko pomoč, ko zaradi izrednih nalog pride do pomanjkanja aktivnih policistov, pa tudi patruljirajo na državni meji.

Na predlog ministra za obrambo Mateja Tonina je vlada razrešila generalnega direktorja Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, Andreja Osolnika. Ta je v soboto Toninu predal prošnjo za razrešitev, na mesto vršilca dolžnosti pa je bil imenovan Jaroš Britovšek. 

Steve Bannon, nekdanji politični strateg ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je bil s še tremi soobtoženci aretiran zaradi goljufije. Sam krivde sicer ne priznava, šlo pa naj bi za prevaro donatorjev, ki so podprli gradnjo zidu na meji z Mehiko, ko je skupina Gradimo zid, katere promotor ter član svetovalnega odbora je tudi Bannon, začela spletno kampanjo za zbiranje sredstev. Bannon je organizacijo predstavil kot prostovoljno, sostorilec Brian Kolfage pa je trdno zagotavljal, da nobeden izmed štirih osumljencev od kampanje ne bo prejel niti evra. To se je izkazalo za neresnično v več tisočih evrih na osebo, ki so jih prejeli iz naslova kampanje. Bannon je imel več kot milijon dobička, ki si ga je izplačal pod pretvezo osebnih stroškov. Četverica je obtožena namena nezakonitih nakazil denarja in namere pranja denarja. Kampanja Gradimo zid trdi, da je denar doniralo več kot pol milijona ljudi in skupaj zbralo 25 milijonov. Bannon pa ni edini nekdanji Trumpov svetovalec, ki se je znašel v težavah z zakonom. Nekdanji vodja Trumpove volilne kampanje Paul Manafort je bil obsojen na sedem let in pol zapora zaradi davčnih prevar, pranja denarja in podobnih nezaželenih finančnih aktivnosti, ki naj bi jih zagrešil, preden je začel delati za Trumpa.

Vodja ruske opozicije Aleksej Navalni je med letom iz sibirskega mesta Tomsk v Moskvo zbolel, po zasilnem pristanku v Omsku pa je ob prihodu v bolnišnico zdrsnil v komo. Njegovi simpatizerji trdijo, da Navalni ni zbolel, marveč je bil zastrupljen. Tako Angela Merkel kot Emmanuel Macron sta Rusiji ponudila zdravniško pomoč, Navalnemu pa azil in ekstrakcijo iz države. Navalnovi zdravniki trdijo, da niso našli nobene strupene snovi in da naj bi zbolel zaradi metabolnih težav, ki jih povzroča nizka raven sladkorja v krvi. Zaradi nestabilnosti njegovega zdravstvenega stanja omski zdravniki ne dovolijo transporta, čeprav je iz Nemčije prispelo reševalno letalo. Trdili so tudi, da so bile na koži in oblekah Navalnega najdene sledi nevarnih kemičnih substanc in da je tako njegovo stanje nevarno vsem, a je bila ta izjava kasneje preklicana.

V javno razpravo je bil dan predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki predvideva prispevek za obvezno zavarovanje v višini 1,47 odstotka osebnih dohodkov. S tem bi se za 0,4 odstotka zmanjšal prispevek v obvezno zdravstveno zavarovanje. Za zagotovitev pravic bi se iz javnih virov prineslo 305,22 milijona evrov, še enkrat toliko pa bi morali še zagotoviti. S financiranjem iz javnih virov bi se zagotovilo, da bi lahko upokojenci ne glede na socioekonomski status dostopali do primerljivih storitev, brez dodatne obremenitve njihove družine. Uvedlo pa bi se tudi dodatno prostovoljno zavarovanje, ki bi omogočalo dostop do nadstandardnih storitev, kot so recimo namestitvene. Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Kralj Cigler meni, da bi se tako omogočilo ostarelim karseda dolgo bivanje na domu, dodatno pa bi uvedli še tri nivoje domov za starejše - bivalnega, oskrbnega in negovalnega. Javna razprava bo predvidoma trajala 45 dni.