Izraelska vojska je sporočila, da kopensko ofenzivo razširja na jug okupirane Gaze. Na jugu so, predvsem iz zraka, pobijali že prej, izraelski genocidni napori pa so tam osredotočeni na mesto Khan Junis, ki ga obstreljujejo. Od jutra proti mestu izraelska vojska z vzhoda pošilja svoje tanke. Prebivalcem območja je ukazala umik proti zahodu in proti Rafi, mejnemu prehodu z Egiptom. Izraelska vojska napada tudi begunska taborišča na severu Gaze in naselja na jugu. Sprva je civilistom na severu Gaze ukazala umik na jug območja, zdaj jih izrinja še od tod. Samo od sobote je v Gazi ubila več kot 800 ljudi.

V Rdečem morju je ameriška bojna ladja Carney sestrelila tri brezpilotna letala, ki so jih po trditvah ameriške vojske upravljali jemenski Hutiji. Ameriški rušilec, ki patruljira v Rdečem morju, je v zraku zaznal balistično raketo, namenjeno proti komercialni ladji Unity Explorer. Komercialna ladja je v lasti britanskega podjetja, ki je v delni lasti sina izraelskega poslovneža Abrahama Ungarja. Pri posredovanju je rušilec uničil dva drona. Ameriška vojska se je odzvala še na klic v sili tovorne ladje Sophie II, saj je ta utrpela škodo zaradi balističnih raket. Na poti do Sophie II je ameriška vojska sestrelila še tretje brezpilotno letalo. Hutiji v znak solidarnosti s palestinskim osvobodilnim bojem skušajo ob jemenski obali ovirati poti ladij, povezanih z Izraelom. Centralno poveljstvo Združenih držav Amerike, znano kot CentCom, je ameriško posredovanje upravičilo z besedami, da »napadi predstavljajo neposredno grožnjo mednarodni trgovini in pomorski varnosti«. 

Indijska ljudska stranka, ki jo vodi premier Narendra Modi, je na volitvah opoziciji vzela oblast v dveh centralnih zveznih državah. Volitve so novembra potekale v petih indijskih zveznih državah. Po rezultatih, ki jih je zdaj razglasila volilna komisija, se opoziciji na splošnih parlamentarnih volitvah, ki bodo naslednjo pomlad, ne piše nič dobrega. Glavna opozicijska stranka, Indijski nacionalni kongres, je na volitvah izgubila večino v parlamentih Radžastana in Čatisgarja. V obeh zveznih državah je večino dobila Modijeva hindujskonacionalistična stranka. Petič zapored je Modijeva stranka zmagala v zvezni državi Madja Pradeš na sredi hindijsko govorečega pasu, ki ga tvorijo tri naštete zvezne države. Indijski nacionalni kongres je oblast obdržal le v Telangani. Od indijske particije do Modijevega vzpona pred desetletjem je bil Kongres dominantna stranka indijske politike. Na spomladanskih volitvah jo bo predstavljal Rahul Gandhi.

Venezuelci so na referendumu s 95-odstotno večino potrdili nacionalne ambicije po gvajanski regiji Esequibo. Na posvetovalnem referendumu so Venezuelci pritrdilno odgovorili na vseh pet vprašanj, ki jih je zastavila vlada Nicolása Madura. S tem so podprli venezuelsko politiko nepriznavanja Esequiba kot dela Gvajane in nepriznavanja pristojnosti Meddržavnega sodišča v Haagu za razrešitev ozemeljskega spora. Prav tako so podprli možnost izdajanja venezuelskih dokumentov Gvajancem v regiji. Ker je referendum posvetovalni, nima pravnih posledic, a za Madurovo vlado predstavlja mobilizacijski instrument pred januarskimi splošnimi volitvami. Iz venezuelske vlade so sporočili, da z referendumom ne iščejo izgovora za invazijo ali priključitev območja, ki je Gvajani, tedanji britanski koloniji, pripadlo leta 1899. Tako je odločil poseben tribunal, ki so ga sestavljali dva predstavnika Združenih držav Amerike, dva predstavnika Združenega kraljestva in en predstavnik Rusije. Večji del regije je po odločitvi tribunala pripadel Britancem. Gre za z rudami bogato regijo, od leta 2019 pa ameriški in kitajski konzorcij v tamkajšnjem morju izkorišča enormne zaloge nafte. 

Čez poljsko-ukrajinsko mejo so zapeljali prvi tovornjaki po enomesečni blokadi mejnega prehoda. Na Poljsko je zapeljalo trideset praznih tovornjakov iz Ukrajine, kar je sledilo odprtju enega od blokiranih mejnih prehodov. Mejne prehode z Ukrajino blokirajo poljski avtoprevozniki, saj nasprotujejo temu, da imajo ukrajinski prevozniki dostop do evropskega trga brez posebnih dovoljenj. Kakor trdijo, ukrajinski prevozniki poljskim predstavljajo nelojalno konkurenco. Pred njimi so proti transportu ukrajinskega žita preko Poljske protestirali že kmetje. Blokadi, ki so jo začeli poljski tovornjakarji, so se prejšnji teden pridružili tudi slovaški.

Hrvaški premier Andrej Plenković je najavil menjavo Frana Barbarića s čela Hrvatske elektroprivrede. Dejal je, da ne obstajajo predpogoji za obstanek Barbarića na funkciji. Predsednika uprave hrvaškega državnega elektrodistributerja je državno tožilstvo obtožilo, da je na Hvaru zgradil vilo brez gradbenega dovoljenja in na zaščitenem obalnem območju. Za nezakonito gradnjo Barbariću grozi od pol leta do pet let zapora. Plenković je zatrdil, da  menjava ni povezana s plinsko afero, zaradi katere menjavo Barbarića od poletja zahteva parlamentarna opozicija. Hrvaški mediji so poleti razkrili, da Hrvatska elektroprivreda viške zemeljskega plina naprej prodaja po ceni enega centa za megavatno uro, kar je pod tržno ceno, s tem pa je državno podjetje izgubilo vsaj 12 milijonov evrov. Opozicija vztraja, da je, četudi premier tega ne prizna, pravi razlog za menjavo Barbarića plinska afera.

Na Trgu republike poteka solidarnostna akcija, v kateri se udeleženci poklanjajo ubitim v Gazi in pozivajo k trajnemu premirju. Akcijo organizira Amnesty international, ki poziva k podpisu peticije za premirje. Kako je akcija videti, pojasni Taja Premk iz Amnesty International. 

Izjava

OFF sta pripravila vajenec Tim in Martin. 

Vir fotografije: HEP