Kitajska v trgovinski vojni z Američani omejuje izvoz grafita. Omejitev bo začela veljati prvega decembra, ko bodo izvozniki grafita morali pridobiti dve dovoljenji za izvoz sintetičnega in naravnega grafita, ki se uporabljata predvsem za proizvodnjo baterij. Obenem Kitajska odpravlja omejitve za izvoz pet drugih vrst grafita, uporabljenih predvsem v metalurgiji. Kitajska je največji svetovni proizvajalec grafita, pri čemer za uporabo v proizvodnji anod za električne baterije obdelajo več kot 90 odstotkov svetovnega grafita. Kitajska odločitev je odgovor na razširitev omejitev izvoza polprevodnikov in čipov na Kitajsko, ki jo je ameriška vlada sprejela ta teden. V roku manj kot meseca dni bodo začela veljati nova ameriška pravila, po katerih bo zmogljivost čipov, ki jih proizvajalci, kot sta Nvidia in Intel, izvozijo na Kitajsko, strogo omejena. Namen tega je preprečiti uporabo v Ameriki proizvedene tehnologije v kitajski vojski.  

Na srečanju s šrilanškim kolegom Ranilom Vikremesingom je kitajski predsednik Ši Džinping otoški državi obljubil dodatno pomoč pri ekonomskem okrevanju po lanskem gospodarskem kolapsu. Napovedal je povečanje uvoza s Šrilanke brez političnih pogojev in spodbujanje kitajskih investicij na otoku. Prejšnji teden je šrilanška vlada z Izvozno-uvozno banko Kitajske dosegla dogovor za prestrukturiranje dolga v višini štirih milijard evrov, kar je po podatkih Mednarodnega denarnega sklada največji delež šrilanškega dolga Kitajski. Skupen dolg Šrilanke Kitajski znaša šest milijard evrov in pol. Dogovor o prestrukturiranju dolga do kitajskega posojilodajalca je bil eden izmed pogojev Mednarodnega denarnega sklada za posojilo Šrilanki, težko tri milijarde evrov. Pred letom in pol je Šrilanka razglasila bankrot, razlog za to pa je bilo pomanjkanje tujih valut za poplačilo dolgov. 

Izraelski obrambni minister Joav Galant je predstavil načrt za vojno, ki jo Izrael vodi proti Gazi. Načrtujejo tri stopnje vojne, pri čemer bo prva stopnja namenjena usmrtitvam članov palestinskega Hamasa in uničenje infrastrukture, v drugi stopnji bodo zato boji manj intenzivni, v zadnji stopnji pa je napovedal vzpostavitev novega varnostnega režima v Gazi. Obenem bodo na tej stopnji odstranili odgovornost Izraela za življenje v Gazi in za državljane Izraela prav tako »ustvarili novo varnostno realnost,« je dejal Galant. Medtem se izraelska vojska pripravlja na kopensko invazijo Gaze, kjer so od napadov Hamasa pred dvema tednoma ubili že več kot 4000 ljudi, večinoma civilistov, zaradi bombardiranja pa je polovica palestinskega prebivalstva ostala brez domov. Svet za sodelovanje zalivskih držav in Zveza držav jugovzhodne Azije sta ob tem pozvali k trajni prekinitvi ognja in dostop do humanitarne pomoči za Gazo. V nagovoru ameriškega ljudstva je predsednik Joe Biden napovedal povečanje vojaške pomoči Izraelu. Ameriški proračun trenutno za obdobje med 2016 in 2026 predvideva 34 milijard evrov vojaške pomoči Izraelu, nameravajo pa jo povečati še za 13 milijard. Od odprtja mejnega prehoda med Egiptom in Gazo, ki ga je Biden obljubljal ta današnji dan z namenom uvoza humanitarne pomoči v oblegano Gazo, zaenkrat ni še nič. 

Na britanskih vmesnih volitvah so Laburisti v dveh zgodovinsko torijskih okrožjih pridobili dva sedeža v parlamentu. V okrožju Tamworth so pred aktualnimi volitvami torijci poslanski stolček zasedali od leta 1996, v okrožju Mid-Bedfordshire pa od 1931. V Tamworthu se je od torjicev k laburistom premaknilo skoraj 24 ostotkov volilcev, kar je drugi največji premik v Združenem kraljestvu od konca druge svetovne vojne. V Mid-Bedfordshiru [mid bêdfordširu] je bil premik malo manjši, 12,4-odstoten, a so 10,5 odstotka glasov torijcem pobrali tudi liberalni demokrati. Od prejšnjih volitev v teh okrožjih je padla tudi volilna udeležba, česar pa v Konservativni stranki premierja Rishija Sunaka ne razumejo kot podpore laburistom, temveč le nezadovoljstvo z aktualnima poslancema. Splošne volitve bodo na Otoku prihodnjega maja.

Črna gora po junijskih volitvah dobiva novo vlado. Na volitvah je zmagalo Gibanje Evropa zdaj, katere vodja Milojko Spajić bo postal premier, koalicijski dogovor je sklenil z desetimi strankami. Nova srbska demokracija, krajše NOVA, bo zastopala interese srbske manjšine v Črni gori, tri stranke Albanskega foruma in dve stranki Albanske zveze pa albanske. Pidružile se jim bodo še Socialistična narodna stranka, krajše SNP, njena odcepka Demokratska narodna stranka, krajše DNP, in Demokrati ter civilna iniciativa Civis. Predsednik parlamenta bo po dogovoru Andrija Mandić, katerega koalicija Za prihodnost Črne gore bo v parlamentu naslednje leto le podpirala manjšinsko vladno koalicijo. Po tem naj bi sledila rekonstrukcija vlade, v kateri bi NOVA in DNP, obe članici koalicije Za prihodnost Črne gore, prejeli skupaj eno podpredsedniško mesto v vladi in štiri ministrstva. NOVA in DNP sta znotraj Za prihodnost Črne gore članici Demokratske fronte, združenja srbskih strank, ki med drugim zanikajo genocid v Srebrenici, zavračajo kosovsko neodvisnost in zagovarjajo izstop Črne gore iz Nata. Seja parlamenta, na kateri bodo potrdili novo vlado, bo potekala naslednji teden.

S Policijske uprave Ljubljana so sporočili, da so jih organizatorji včerajšnjega shoda v podporo Palestini obvestili o prejemu grožnje s terorističnim napadom. Zaradi grožnje je bil shod okrepljeno varovan, prijavo pa, kot pove tiskovni predstavnik Policijske uprave Ljubljana Tomaž Tomaževic, še obravnavajo.

Izjava

Za nadzor meje med Slovenijo in Italijo, ki se začenja jutri, prihaja na mejo dodatnih 350 italijanskih policistov in vojakov. 140 jih bo nastanjenih na Tržaškem, 110 na Videmskem in 75 na Goriškem, na mejnih prehodih pa bodo nadzorovali mednarodni in obmejni promet. Na italijanskem notranjem ministrstvu so pojasnili, da bo na večjih mejnih prehodih vzpostavljen 24-urni nadzor, na manjših pa bo občasen. Fizičnih ovir na meji ne bodo uporabljali. Poostren nadzor bo potekal vsaj 10 dni, obstaja pa možnost podaljšanja do šest mesecev. Podobno bodo Italijani nadzor povečali na mejah z Avstrijo in Švico, Slovenija pa na meji s Hrvaško in Madžarsko. 

Ljubljanska in mariborska univerza vlado zaradi usmeritev za vpis v visokošolske zavode obtožujeta posega v avtonomijo univerz. Trdijo, da jim vlada z usmeritvami, ki jih je sprejela 12. oktobra, nalaga, na katerih programih naj povečajo vpis, ne da bi se o tem z univerzami prej posvetovala. Področja, na katerih je vlada naložila povečanje vpisa, so pedagogika, pravo, socialno delo, farmacija, informatika, elektrotehnika, medijske komunikacije, strojništvo, gozdarstvo in živilstvo. Obenem v usmeritvah vlada univerzam nalaga prestrukturiranje študijskih programov, za katere ni dovoljšnjega interesa, kar se univerzam prav tako ne zdi sprejemljivo. Študijskih programov namreč kot javne ustanove ne morejo ukiniti čez noč, temveč jih morajo še vsaj tri ali štiri leta izvajati na prvi stopnji ali dve leti na drugi stopnji. Tako vsem študentom, vpisanim v program, omogočijo dokončanje študija. Na univerzah menijo tudi, da se pri vpisu ne bi smeli prilagajati interesu za študij, temveč v prvi vrsti potrebam družbe, česar jim vlada z usmeritvami ne omogoča. Na univerzah opozarjajo, da se je financiranje univerz v lanskem letu v nasprotju z obljubami vlade še zmanjšalo, z 0,66 odstotka bruto domačega proizvoda leta 2021 na 0,58 odstotka v letu 2022.

Akademskih 15:

Včeraj ob 19. uri je v prostorih Študentskega kampusa potekala osma redna seja Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani. Na seji so poslanci soglasno sprejeli resolucijo o izgradnji novih študentskih domov in obnovi obstoječih kapacitet. O resoluciji bomo podrobneje poročali v povzetku seje prihodnji teden. Seje Študentskega zbora smo na Radiu Študent v prejšnjem mandatu 2020–2022 in do junija v letošnjem letu prenašali, a je bilo postavljanje opreme za prenos večkrat oteženo. Tokratne seje Radio Študent ni mogel prenašati, saj nas je predsednik študentskega zbora Matej Igličar obvestil, da je slišal, da je skupina poslancev umaknila soglasje k prenosu sej. Rok Dolenc, predsednik študentskega zbora v prejšnjem mandatu, je na konstitutivni seji trenutnega zbora 9. novembra lani kot eno od novosti njegovega mandata izpostavil ravno prenos sej v živo in se zahvalil Radiu Študent, ki je »ponesel seje in delo študentskega zbora v vse študentske sobe širom Ljubljane in Slovenije«. 

Vir slike: Flickr