Ameriški predsednik Joe Biden je predstavil nov paket infrastrukturnih vlaganj, ki v velikosti znaša slabih 2 tisoč milijard evrov. Da bi priskrbel sredstva, bo zvišal davek na korporacije, dodatno obdavčil najbogatejša 2 odstotka gospodinjstev in dvignil davek na tuje dobičke ameriških podjetij s 13 na 21 odstotkov. Donald Trump je leta 2017 davek na dobiček znižal s 35 odstotkov na 21 odstotkov, Biden pa ga bo zdaj dvignil na 28 odstotkov. Po napovedi zvišanja davkov, s katerimi bi financirali obsežno prenovo dotrajane ameriške infrastrukture, cenovno dostopna stanovanja, zelene investicije in obnovo javnih šol, sledi politična bitka za sprejem zakonov v obeh domovih ameriškega parlamenta. Neodobravanje so že izrazili konservativni politiki, gospodarska zbornica ter korporativna koordinacijska telesa in lobiji.

Uzbekistan je v torek sprejel zakon, ki medijem in aktivistom prepoveduje objavljanje pozivov k dekriminalizaciji spolnih odnosov med moškimi. Homoseksualnost se v tej srednjeazijski državi kaznuje z do tremi leti zaporne kazni. Prejšnji mesec je država omilila obtožbo za homoseksualnost s sodomije na zločin proti “družini, otrokom in morali”, kar je sprožilo debato o statusu spolnih manjšin. Prejšnji vikend so v prestolnici Taškent potekali nasilni anti-LGBT protesti, na katerih sta bila dva najstnika huje poškodovana. LGBT aktivista Miraziza Bazarova so drugje pretepli zamaskirani moški, tri dni pozneje pa mu je policija preiskala stanovanje.

Indija je energetskim obratom, ki izkoriščajo premog, dopustila, da jim še tri leta ni potrebno delovati v skladu z novimi emisijskimi normami. Poleg tega je energetskim korporacijam ob plačilu določene kazni dovolila, da svojih energetskih obratov ne prilagodijo okoljski zakonodaji in delujejo po utečenem ter okoljsko spornem pridobivanju energije, pri čemer pa bodo morale svojo proizvodnjo prilagoditi do prihodnjega leta. Indijske oblasti so sicer že za leto 2017 načrtovale namestitev naprav za razžvepljevanje zgorelega plina v vse termoelektrarne, a so načrt opustile in letnico namestitve premaknile v leto 2022. Omenjene naprave bi bistveno zmanjšale izpuste žveplovega dioksida, ki je eno najtrdovratnejših bremen močno onesnaženih indijskih mest.

Nova Zelandija dviguje urno postavko minimalne plače, ki bo od prihodnjega torka znašala 20 novozelandskih dolarjev oziroma slabih 12 evrov. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj je bila Nova Zelandija že pred napovedanim dvigom med državami z najvišjo uzakonjeno minimalno plačo, a državo kljub temu bremenijo predvsem visok delež otroške revščine ter nedostopnost dostojnih stanovanj, predvsem v večjih mestih, kot sta Auckland ter prestolnica Wellington. Dviguje se ne le minimalna plača, temveč je novozelandska vlada pod vodstvom socialdemokratke Jacinde Ardern [džasInde Ardern] zvišala tudi najvišjo davčno stopnjo za najbogatejše na 39 odstotkov. Najvišje davčne stopnje bodo deležni vsi, ki na leto zaslužijo več kot 180.000 novozelandskih dolarjev, kar znaša nekaj več kot 100.000 evrov.

Zmagovalec marčevskih nizozemskih parlamentarnih volitev Mark Rutte je v tesnem glasovanju preživel nezaupnico v parlamentu. Rutte je od parlamenta prejel uradno opozorilo, ker je v pregovorih za sestavo nove vlade zavajal glede dodelitve položaja krščanskemu demokratu Pietru Omtzigtu. Nezaupnico, ki jo je v parlamentu predlagal skrajno desni poslanec Geert Wilders, so podprli tudi Ruttejevi potencialni koalicijski partnerji, kar je pomemben zastoj v procesu sestavljanja vlade. Rutte, ki državo vodi že desetletje, se je po današnji razpravi v parlamentu opravičil.

Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB so danes državnemu zboru vložile predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Janeza Janšo. Obtožbo pred ustavnim sodiščem opozicija bazira na šestih točkah, v prvi vrsti ravnanju v nabavi cepiv, financiranju STA in imenovanju tožilcev. V državnem zboru bo opozicija potrebovala 46 glasov, kar pomeni, da bo ob svojih 39 potrebovala še 7 glasov. Če bo predlog sprejet v parlamentu, bo naslednji korak sojenje pred ustavnim sodiščem. Parlament bi v tem primeru izmed predlagateljev izbral poslanca, ki bi zastopal obtožbo. Ustavno sodišče potem odloča o obtožbi, v primeru, da se odloči, da je utemeljena, pa lahko potem predsednika vlade ostavi z dvotretjinsko večino, torej s podporo šestih od devetih ustavnih sodnikov. Ustavno obtožbo oriše nekdanji premier ter predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec:

Izjava

Slovenija, Avstrija in Češka ne bodo donirale cepiva v okviru solidarnostnega programa Evropske unije. Portugalska, ki trenutno predseduje Svetu EU, je sporočila, da so se države članice včeraj zvečer v Bruslju dogovorile o doniranju skoraj 3 milijonov odmerkov cepiv Bolgariji, Hrvaški, Estoniji, Latviji in Slovaški, ki zaostajajo pri cepljenju. Gre za pošiljko desetih milijonov Pfizerjevih cepiv, prispelih pred časom za tretje četrtletje tega leta. Slovenija, Avstrija in Češka po dogovoru ne bodo prejele toliko cepiv, kot so si želele, zaradi česar so tudi zavrnile donacijo. Za Slovenijo to pomeni, da bo obdržala 14 tisoč cepiv, ki naj bi jih donirala. Skupaj bo tako dobila 47 tisoč odmerkov. Avstrija bo obdržala 60 tisoč cepiv, predvidenih za donacijo – skupaj bo odmerkov Pfizerjevega cepiva v tej rundi prejela skoraj 200 tisoč, v četrtek pa je sporočila, da bo naslednji teden naročila rusko cepivo.

Ministrstvo za okolje in prostor je zavrnilo izdajo gradbenega dovoljenja za Pečečnikov projekt Bežigrajskega športnega parka. Ministrstvo je svojo odločitev sprejelo na podlagi mnenja Zavoda za varstvo kulturne dediščine, da gradnja ni v skladu z Odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena. To je posledica tega, da je ministrstvo za kulturo že izdano odobritev Zavoda, ki si je po odločitvi ministrstva premislilo. Odločitev so pozdravili v civilni iniciativi za ohranitev Plečnikovega stadiona.

OFF je pripravil vajenec Petar, mentoriral je Matija.