ZATIŠJE PRED RAZCVETOM TULIPANOV
Po januarskem odstopu nizozemske vlade zaradi afere s socialnimi transferji in otroškimi dodatki so Nizozemci na predčasnih volitvah vnovič izbirali predstavnike v spodnjem domu parlamenta. Po prvih rezultatih vzporednih volitev je največ poslanskih sedežev osvojila Ljudska stranka za svobodo in demokracijo dozdajšnjega predsednika vlade Marka Rutteja. V 150-članskem parlamentu je Ruttejeva konservativno liberalna stranka po napovedih osvojila 35 sedežev, dva več kot pred štirimi leti. Na drugem mestu ji sledi levosredinska stranka D66, članica razpadle vladne koalicije, ki je osvojila 24 sedežev. Sledijo jima Svobodnjaki s 17-imi ter krščanski demokrati s 15-imi sedeži.
Dosedanji premier Mark Rutte, ki je na položaju že od leta 2010, je januarja odstopil zaradi neutemeljenih tožb države proti posameznikom, obdolženim davčnih goljufij, na podlagi katerih je nizozemska vlada med letoma 2013 in 2019 20.000 družinam odvzela otroške dodatke, starše pa prisilila k njihovemu vračanju.
Koalicija, ki so jo poleg Ruttejeve Ljudske stranke sestavljali še Krščanski demokrati, Krščanska unija in stranka D66, je imela v 150-članskem parlamentu minimalno podporo 75-ih poslancev. Po prvih rezultatih volitev, ki so zaradi omejitev v zvezi s koronavirusom potekale od ponedeljka do srede, ni jasno, ali bo prihodnja vladna koalicija delovala v isti sestavi ali bo liberalni dvojček Ljudske stranke in stranke D66 poskušal sodelovati s strankami levo od sredine, ki so na volitvah skupno izgubile okoli deset sedežev v haaškem parlamentu.
Dolgoletni nizozemski premier Mark Rutte se predstavlja kot izredno pragmatičen in stabilen politik. Kljub aferi z otroškimi dodatki, zaradi katere je razpadla njegova tretja vlada, mu je uspelo nagovoriti volilno telo, pojasni novinarka nizozemskega časnika NRC, Clara van de Wiel.
Rutte, ki je v prejšnji vladi sodeloval s pretežno konservativnimi strankami, naj bi se po strankarskem programu ob oblikovanju nove koalicije nagibal bolj v levo.
Kljub programskemu premiku v levo pa naj bi bil Rutte odprt za sodelovanje s širokim krogom strank, saj je med nizozemskimi volivci znan po besedah, da »nima ideologije«.
Oslabljenost levih strank je izkoristila socialno-liberalna stranka D66 pod vodstvom Sigrid Kaag. V predvolilni kampanji je Kaag predstavila alternativo politiki Marka Rutteja in s tem pridobila volivce, ki so v preteklosti volili Socialdemokratsko stranko ali Zelene, razloči van de Wiel.
Vzrok za slabši volilni rezultat levih strank, ki so v zadnjem desetletju v vztrajnem zatonu, gre poleg opolnomočenja stranke D66 iskati tudi v krčenju levega volilnega telesa ter slabši volilni kampanji.
Veliko izgubo je utrpela predvsem stranka Zelenih oziroma GroenLinks, ki ni sledila trendu zelenih strank. Te namreč zadnje čase po Evropi, predvsem v Nemčiji dosegajo znatne deleže podpore v javnomnenjskih anketah.
Poleg levih strank bosta manj sedežev v parlamentu imeli tudi koalicijski stranki iz predhodne vlade, Krščanski demokrati in Krščanska unija. Manjše število sedežev, na katerih bodo sedeli konservativci, je posledica menjave na vrhu Krščanskih demokratov ter nezadovoljstva nizozemskih kmetov, ki so predstavljali znaten delež njihovih volivcev, razloži van de Wiel.
Velik uspeh so - z izjemo Svobodnjaške stranke Geerta Wildersa - doživele stranke na skrajni desnici, ki so skupno osvojile 29 sedežev, a je na desnem polu nizozemske politike prišlo do izrazite fragmentacije. Poleg svobodnjakov in starega mačka nizozemske politike, Geerta Wildersa, so se v parlament uvrstili še Reformirana stranka, Forum za demokracijo in stranka JA21.
Desne stranke, ki so se na volitvah prvič prebile čez parlamentarni prag – ta na Nizozemskem znaša zgolj 0,76 odstotka – zagovarjajo izrazito evroskeptično politiko ter zanikajo problematiko podnebnih sprememb.
Po mnenju Clare van de Wiel bo skušal Rutte s pomočjo stranke D66 zaradi pandemije covida-19 koalicijo sestaviti čim prej. Težave naj bi imel predvsem pri iskanju koalicijskih partneric, saj je večina zmernih strank na volitvah izgubila parlamentarne sedeže.
Parlamentarni prag je sicer prestopilo 17 strank, štiri od njih bodo v haaškem parlamentu delovale prvič. Nizozemska politika je dokaz, da Karl Erjavec oziroma DeSUS v evropskem prostoru ni bil samotar na področju zagovarjanja upokojenskih interesov, saj bo v Haagu sedel tudi poslanec stranke, imenovane 50+. Poleg upokojenske stranke, ki v evropskem prostoru očitno ni le slovenska inovacija, pa sta prostor v parlamentu našli še dve interesni stranki; Stranka za živali ter Gibanje državljanov in kmetov. Politična pomlad bo na Nizozemskem torej pestra, poraja pa se vprašanje, ali bo nova vlada zacvetela pred tulipani.
Dodaj komentar
Komentiraj