Ustavno sodišče je danes razsodilo, da je zakonska ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Prav tako je neustavno, da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka. Sodišče je parlamentu določilo šestmesečni rok za odpravo ustavnega neskladja. Do odprave ugotovljene protiustavnosti bo po odločbi sodišča štelo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol. Sodišče je odločilo tudi, da lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca. 

Programski svet RTV Slovenija je dal predhodno soglasje za imenovanje nekdanjega direktorja Urada vlade za komuniciranje in urednika spletnega portala RTV Uroša Urbanije na mesto direktorja Televizije Slovenija. Za Urbanijo je glasovalo 17 članov sveta, za njegovega protikandidata, dirigenta Patrika Grebla, pa 13. Generalni direktor RTV Andrej Grah Whatmough se bo po sestanku z Urbanijo odločil, ali ga bo imenoval za direktorja. Na včerajšnji seji je generalni direktor sicer dejal, da bo upošteval voljo programskega sveta. Predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Helena Milinković je v odzivu za medije zapisala, da je po mnenju novinarjev Urbanija najbolj neprimeren kandidat za katerokoli funkcijo na RTV in da njegovo imenovanje pomeni dodatno zaostrovanje razmer na Televiziji Slovenija. Urbanija pa je na seji programskega sveta blestel s svojimi izjavami.

Izjava

Mladi za podnebno pravičnost so danes na ministrstvu za okolje in prostor predali poziv vladi proti gradnji hidroelektrarne Mokrice. Vlado so pozvali, naj razveljavi Odločbo o prevladi javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave za objekt hidroelektrarne Mokrice. Vlada Janeza Janše je odločbo sprejela konec maja. Nova hidroelektrarna bo zgrajena v zavarovanem območju Nature 2000, ki varuje 205 živalskih in 27 rastlinskih ogroženih vrst v Sloveniji. Hidroelektrarna Mokrice je načrtovana kot zadnja v nizu šestih elektrarn na spodnji Savi. Investitor, družba Hidroelektrarne na spodnji Savi, je lani spomladi vložil zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja, a se je v postopku pokazalo, da bi hidroelektrarna škodljivo vplivala na dve vrsti rib, zvezdogleda in platnico. Mladi za podnebno pravičnost menijo, da vlada z gradnjo hidroelektrane nagovarja zgolj podnebno krizo, ne upošteva pa biodiverzitetne krize.

Izjava

Kljub nasprotovanju Mladih za podnebno pravičnost okoljski minister Uroš Brežan pravi, da bo nova vlada nadaljevala projekt stare vlade.  

Izjava

Nekdanji predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je postal novi direktor Dolenjskega lista, ki je v lasti medijskega barona Martina Odlazka in s tem del medijske skupine Media24. Odhod v Odlazkov poslovni imperij je Vesel potrdil že ob koncu svojega mandata na računskem sodišču konec maja. Družba Dolenjski list je sicer v lasti družbe Eurofit, v kateri ima Odlazek 44-odstotni delež, a je osrednji del zapletena mreže Odlazkovih medijev, saj je večinski lastnik podjetja Salomon.

Nadaljujemo z novicami iz tujine. Na predvolilnem shodu v mestu Nara na jugozahodu Japonske je bil do smrti ustreljen nekdanji japonski premier Šinzo Abe. Po poročanju japonskih medijev je bil napadalec, ki ga je policija takoj po atentatu aretirala, nekdanji pripadnik japonske mornarice. Po trditvah policije je na zaslišanju dejal, da z Abejevim delom ni bil zadovoljen in ga je zato nameraval ubiti. Ustrelil ga je dvakrat, medtem ko je Abe izražal podporo vladajoči Liberalni demokratski stranki pred prihajajočimi volitvami v zgornji dom japonskega parlamenta. V njem imajo liberalci, ki jim pripadata tako preminuli premier kot njegov naslednik Fumio Kišida, večino. Japonski premier Fumio Kišida je atentat takoj obsodil in ga označil za napad na temelje japonske demokracije. Abe se je s funkcije predsednika vlade zaradi slabega zdravja umaknil leta 2020. Kišida je dejal, da trenutno še nima odgovora na to, kako bo atentat vplival na volilni proces. Na Japonskem v povojnem obdobju beležimo dva atentata na politične funkcionarje. Leta 1960 je mladoletni skrajni desničar z vakizašijem, tradicionalnim kratkim mečem, ubil predsednika Socialistične stranke, leta 2007 pa je pripadnik mafijske organizacije Jakuza ustrelil župana mesta Nagasaki.



Na Abejevo smrt so se z žalnimi govori odzvali številni svetovni voditelji, med njimi ruski predsednik Vladimir Putin, indijski premier Narendra Modi, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in, najpomembnejši med njimi, srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Južnokorejska vlada je zaradi slabih gospodarskih razmer v državi sprejela ukrep, s katerim bo namenila 615 milijonov evrov za lajšanje življenjskih stroškov. Ukrep predvideva večjo socialno podporo za prebivalce z nizkimi dohodki in odpravo carin na uvoz nekaterih živilskih izdelkov. Predsednik Jun Suk Jul je dejal, da so trenutne gospodarske razmere krizna situacija, in pozval vlado, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva za razbremenitev ljudi. Junija je bila inflacija v Južni Koreji najvišja od azijske finančne krize v poznih devetdesetih letih. Danes je centralna banka že povečala centralno obrestno mero, ekonomisti pa pričakujejo nadaljna povečanja za zajezitev inflacije.

V albanskem glavnem mestu Tirani se je včeraj na protestu proti vladi premierja Edija Rame zbralo več tisoč privržencev opozicijske desne Demokratske stranke Albanije nekdanjega premierja in predsednika države Salija Berishe. Protestniki zahtevajo takojšen odstop premierja Rame zaradi korupcije, avtoritarnega vladanja in vedno višjih cen hrane in goriva. Proteste so pospremila vzklikanja gesel, kot je »Albanija je v nevarnosti! Ne govori, da te ne zanima«. Berisha, ki je bil tudi sam med protestniki, obljublja, da bodo protesti trajali, dokler svoje stranke ne pripelje spet na oblast. Zanimivo pa je dejstvo, da so Združene države Amerike Berishi, ki trenutni vladni eliti očita korupcijo, zaradi enakega razloga prepovedale vstop v državo.

Švicarsko zvezno kazensko sodišče je nekdanjega predsednika Mednarodne nogometne zveze, krajše FIFA, Seppa Blatterja in nekdanjega predsednika Evropske nogometne zveze, krajše UEFA, Michela Platinija oprostilo obtožb o korupciji. Sodili so jima zaradi spornega plačila 1,6 milijona evrov leta 2011, ki ga je Blatter plačal Platiniju za svetovalne storitve. Platini je bil Blatterjev svetovalec pri FIFI med letoma 1998 in 2002, plačilo pa je bilo izvedeno skoraj deset let kasneje, ko je bil Francoz na čelu UEFE. Odnos med Blatterjem in Platinijem je pred leti najbolje opisal že pokojni legendarni Argentinec Diego Armando Maradona, ki je dejal, da je Blatter Platinija naučil krasti.