Danske Bank je priznala pranje denarja v estonski podružnici in se z Združenimi državami Amerike izvensodno pogodila za izplačilo dveh milijard evrov. Pri večini transakcij v skupni vrednosti prek 200 milijard evrov, ki jih je v obdobju med letoma 2008 in 2016 opravila podružnica banke v Estoniji, je namreč šlo za pranje denarja. Združene države Amerike so banki očitale, da je svojim strankam omogočila dostop do ameriškega finančnega sistema. 

Ukrajinski parlament je sprejel zakon o regulaciji medijev. To vključuje daljnosežna pooblastila za nacionalni radiotelevizijski svet, ki bo lahko po novem v primeru ponavljajočih se kršitev pravil začasno blokiral objavo vsebin neregistriranih medijev, ne da bi o tem odločilo sodišče. 

Svet Evropske unije in Evropski parlament sta dosegla politični dogovor o načrtu za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv v vrednosti 20 milijard evrov. Služil naj bi končanju odvisnosti od uvoza fosilnih goriv, ki prihajajo večinoma iz Rusije. Po njegovem sprejetju bodo članice Unije v svoje načrte za okrevanje in odpornost lahko dodale investicije, med drugim za povečanje uporabe obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in zmogljivosti za shranjevanje energije. Kljub promociji dogovora kot zelenega pa bodo v sklopu načrta lahko financirane tudi investicije v naftno infrastrukturo. Predlagano morata sicer Svet Evropske Unije in Evropski parlament še potrditi.

Kosovska predsednica Vjosa Osmani, premier Albin Kurti in predsednik skupščine Glauk Konjufca so podpisali prošnjo za vstop države v Evropsko unijo. Sicer gre za bolj simboličen korak, saj jih čaka na poti do priključitve še kar nekaj ovir, med drugim pet članic Evropske unije Kosova sploh ne priznava kot samostojno državo. 

Pred poslopjem vlade sarajevskega kantona potekajo protesti javnih uslužbencev. Sklicani so bili zaradi odločitve vlade, da ne izplača obljubljene enkratne pomoči javnim uslužbencem, med drugim zaposlenim v šolstvu, predšolski vzgoji, kulturi, socialni oskrbi, kulturi, policiji in na notranjem ministrstvu. Protestniki zahtevajo spoštovanje Koordinacije sindikatov, ki jo sestavlja osem različnih sindikatov javnih uslužbencev, kot socialnega partnerja, povišanje plač delavcev v letu 2023 in izplačilo enkratne denarne pomoči še letos. Protest se je začel s petjem himne in nadaljeval z izžvižgavanjem predstavnikov vlade, prišlo pa je tudi do fizičnega napada na predsednika kantonalne vlade Edina Fórta. 

V Peruju se protesti za izpustitev odstavljenega predsednika Pedra Castilla nadaljujejo. Perujsko sodišče je zavrnilo pritožbo, s katero je Castillo zahteval takojšnjo izpustitev iz pripora. Kot smo poročali včeraj, Castillo ostaja v priporu zaradi nezakonite razpustitve parlamenta in poskusa uvedbe državnega upravljanja z odloki, za kar ni imel pooblastil. Njegov položaj je prevzela predsednica Dina Boluarte, proti kateri trenutno prav tako potekajo protesti. 

Ustavno sodišče je razveljavilo zakon, ki je urejal problematiko posojil v švicarskih frankih. V marcu je sodišče že zadržalo izvajanje zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih. Zakon, ki ga je državni zbor sprejel februarja, bi z uvedbo valutne kapice omejil vpliv nihanja deviznih tečajev evra in franka ter zagotovil bolj uravnoteženo porazdelitev valutnega tveganja med bankami in kreditojemalci. Po zakonu bi morale banke s strankami, ki so se v frankih zadolžile od junija 2004 in decembra 2010, skleniti anekse k obstoječim pogodbam. Po teh bi kreditojemalcem, ki jih je prizadela sprememba razmerja med evrom in frankom, omilili dolg do bank. Ustavno presojo so zahtevale banke, zanimalo pa jih je, ali je zakon v skladu z ustavno prepovedjo povratne veljave pravnih aktov. Sodišče je sedaj presodilo, da zakon, ki sprožitev valutne kapice veže na čas, v katerem so ljudje z bankami sklenili pogodbe, učinkuje povratno na kreditne pogodbe v frankih, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. 

Državni zbor se je seznanil z odstopom notranje ministrice Tatjane Bobnar. Po javnem razkritju pritiskov premiera Roberta Goloba na ministrico in vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava se je Tatjana Bobnar od državnega zbora poslovila z besedami sicilijanskega sodnika Giovannija Falconeja, ki ga je leta 1992 z avtobombo ubila korleonska mafija. 

Izjava

Zadnjo besedo v prvi groteski nove vlade je seveda imel premier.

Izjava

 

Vir fotografije: STAfoto