BoeingOFF
Po sklenitvi premirja z odporniško skupino Islamski džihad je izraelska vojska izvedla racijo v mestu Nablus na okupiranem Zahodnem bregu. Ubila je tri Palestince, vsaj 40 je poškodovanih. Glavna tarča izraelske vojske je bil Ibrahim Al Nabulsi, poveljnik odporniške skupine Brigada mučenikov Al Akse, ki je oboroženo krilo Fataha. Al Nabulsi, znan tudi kot lev iz Nablusa, je do danes uspel preživeti več izraelskih poskusov atentata. Izrael je fokus preusmeril na Zahodni breg le nekaj več kot dan po sklenitvi premirja z Islamskim džihadom, ki večinoma deluje v Gazi. Gazo so izraelske sile predtem ponovno bombardirale, zaradi česar so iz Gaze odgovorili z raketnimi izstrelki. O situaciji v Gazi so razpravljali tudi na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov.
Ameriška zvezna agencija za letalstvo je odobrila nadaljnje dobave letala Boeing 787 Dreamliner. Dobave je ustavila maja lani zaradi odkritih napak na trupu letala. Boeing je namreč za njegovo proizvodnjo uporabljal neodobren titan italijanskega proizvajalca. Trup letala so po ugotovitvah agencije sestavljali s ploščami iz karbonskih vlaken, med katerimi je bil prevelik razmik. Iz agencije so sedaj sporočili, da so zadovoljni s spremembami, ki jih je Boeing naredil na svojih letalih. Predtem je agencija povečala nadzor nad Boeingovimi letali, pred nadaljevanjem dobave pa bo pregledala vsako letalo posebej. Prvo pošiljko Dreamlinerjev v letošnjem letu bo prejela družba American Airlines.
Tajvanska vojska je začela z vojaškimi vajami na jugu otoka, katerih namen je simulacija obrambe pred napadom. Tajvanski zunanji minister Joseph Wu je Kitajsko obtožil kršitev mednarodnega prava. Po njegovem mnenju so kitajske vojaške vaje, ki približno dvajset kilometrov od otoka potekajo že skoraj teden dni, namenjene pripravi na invazijo Tajvana. Po obisku predsednice ameriškega predstavniškega doma Nancy Pelosi v Tajpeju, kar Kitajska razume kot kršitev svoje ozemeljske suverenosti, so kitajske ladje in letala po trditvah Wuja več kot stokrat prešle tako imenovano sredinsko črto, ki Tajvansko ožino deli na pol. Gre za neuradno mejo, ki nima mednarodnopravnega pomena. Wu je Kitajsko obtožil še, da si je prisvojila ožino in da skuša vplivati na prečkanje trgovskih ladij.
Premier Salomonovih otokov Manasseh Sogavare je parlamentu predlagal spremembo ustave, s katero bi preložil volitve. Te bi se morale zgoditi prihodnje leto, premier pa jih ne bi izvedel pred začetkom leta 2024. Kakor trdi, država nima dovolj denarja, da bi si lahko v istem letu privoščila izvedbo volitev in izvedbo Pacifiških iger. Opozicija trdi, da gre za nov Sogavarov poskus obdržanja na oblasti, odkar je bil leta 2019 že četrtič izvoljen za premiera.
Novoizvoljeni kolumbijski predsednik Gustavo Petro je na prvi dan predsedovanja v parlament vložil davčno reformo. Reforma naj bi povečala državne prihodke za skoraj šest milijard evrov na leto. Predsednik bi bolj obdavčil prihodke najbogatejših, povečal izvozne carine na nafto in zemeljski plin ter otežil davčne utaje. Izvozne tarife na izvoz energentov bi Petro povečal za deset odstotnih točk. Več davka na dohodek pa bi morali plačati tisti, ki zaslužijo več kot 2300 evrov mesečno. Reforma bo prav tako zvišala davek na sladke pijače, predelano hrano in plastiko za enkratno uporabo. S pobranim denarjem naj bi Petro financiral socialne programe za zmanjševanje revščine v državi, v kateri se predstavlja kot prvi levičarski predsednik v zgodovini.
Skupnost socialnovarstvenih zavodov vlado poziva, naj ponovno zagotovi izplačilo plačnega dodatka za delo v posebnih pogojih. Zaposleni v domovih za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodih od konca junija namreč ne morejo več prejemati plačnih dodatkov za delo v posebnih pogojih, saj zavodi zato nimajo pravne podlage. Gre seveda za organizacijo dela v pogojih povečanih okužb s koronavirusom. Sekretar Skupnosti socialnovarstvenih zavodov Denis Sahernik:
Komisija za preprečevanje korupcije je preiskavo avtocestne policije odstopila državnemu tožilstvu. V primeru sporazuma o medsebojnem sodelovanju na avtocestah komisija ni ugotovila nasprotja interesov ali znakov korupcije. Ker pa obstaja sum kaznivega dejanja, je zadevo predala tožilstvu. Po poročanju Dnevnika so v sporazumu med notranjim in infrastrukturnim ministrstvom ter policijo in Darsom bila problematična nekatera pavšalna nakazila, za katere ni jasno, kaj so, in donatorske pogodbe, ki po svoji vsebini niso donacije. Po informacijah časnika Delo sta kazenski ovadbi za nekdanja ministra Aleša Hojsa in Jerneja Vrtovca že spisani.
OFF sta pripravila vajenka Andrea in Martin.
Dodaj komentar
Komentiraj