Predsednica predstavniškega doma Združenih držav Amerike Nancy Pelosi je začela svojo azijsko-pacifiško turnejo na Tajvanu, kjer se je srečala s tajvansko predsednico Caj Ing-ven in nagovorila parlament v prestolnici Tajpej. Obisk je bolj kot sklepanju konkretnih meddržavnih pogodb namenjen ameriškemu izrazu podpore Tajvanu in nasprotovanju po ameriških standardih agresivni kitajski zunanji politiki. Gre za prvi obisk predsednice ameriškega predstavniškega doma na Tajvanu po četrt stoletja. Kitajska je v odgovor na obisk ameriške delegacije, ki ima sicer s Tajvanom le neuradne odnose, izvedla prelete vojaških letal v bližini tajvanskega zračnega prostora, a ne znotraj njega, in napovedala serijo pomorskih vojaških vaj v neposredni bližini tajvanskih teritorialnih voda. Po izjavi kitajskega zunanjega ministrstva obisk resno posega v kitajsko suverenost in teritorialno celovitost. Po sporazumu med ZDA in Kitajsko iz leta 1979 bi se moral ameriški kongres vzdržati vsakršnih uradnih obiskov kitajskega Tajvana. Nancy Pelosi bo v luči napetih diplomatskih odnosov s Kitajsko v naslednjih dneh obiskala še Južno Korejo, Singapur, Malezijo in Japonsko.

V Jemnu sta mednarodno priznana vladna in hutijska stran na iniciativo Združenih narodov podaljšali obstoječe premirje za dva meseca, torej do oktobra. Prvo dvomesečno premirje je delegacija Združenih narodov izpogajala letos aprila, nato pa ga v juniju podaljšala. Ker bi se moralo premirje izteči včeraj, so ga vpletene strani podaljšale. Jemenska državljanska vojna traja od leta 2014, ko so hutijske sile zavzele glavno mesto Sana. V slabih osmih letih vojne je bilo ubitih okrog 30 tisoč civilistov. Čeprav od aprila velja načelno premirje, to ni končalo humanitarne katastrofe in stradanja ljudstva, ki ju povzroča predvsem blokada pristanišča v Hodejdi. Tega kljub premirju še zmeraj blokirajo vladne sile, ki jih podpirata Saudova Arabija in Združeni arabski emirati.

V ameriški zvezni državi Kansas so na referendumu volivci zavrnili prepoved pravice do splava. Predmet referendumskega vprašanja je bil predlog ustavne spremembe republikanskih poslancev v kansaškem predstavniškem domu. Ustavna sprememba oziroma amandma bi republikanski večini v predstavniškem telesu Kansasa omogočal lažje sprejetje omejevanja ali celo prepovedi splava. Predlog zakona je direktna posledica odločitve ameriškega vrhovnega sodišča, ki je razveljavila sodbo Roe proti Wade in posledično odvzela pravico do splava na federalni ravni. Pravno ureditev vprašanja določa vsaka zvezna država posebej. Rezultat referenduma je nekoliko presenetljiv, saj je Kansas tradicionalno republikanska zvezna država. Hkrati pa demokratski strani daje upanje, da lahko odločitev vrhovnega sodišča zaobidejo na nivoju večine zveznih držav, ki bi sprejele splavu bolj naklonjeno zakonodajo.

Kuvajtski prestolonaslednik Mešal Al Sabah je podpisal odlok, s katerim je uradno razpustil kuvajtski parlament. Politična disharmonija med kuvajtsko vlado in parlamentom, ki je vodila do razpustitve parlamenta, ima izvor v nestrinjanju glede fiskalne reforme. Nasprotja med parlamentom in vlado so se še poglobila v ponedeljek, ko je prestolonaslednik, ki je pred mesecem dni prevzel večino dolžnosti kuvajtskega emirja, imenoval novo vlado. Kuvajt je zdaj po šestih letih od zadnje razpustitve parlamenta na poti k novim predčasnim volitvam.

Vodja odbora za ekonomsko, kmetijsko, okoljsko in regionalno politiko v latvijskem parlamentu Krišjanis Feldmans je opozoril, da bi lahko v primeru težke zime Latviji zmanjkalo plina za zadovoljevanje najosnovnejših potreb gospodinjstev in industrije. Feldmansovo opozorilo, ki se nanaša tudi na preostalo Evropo, prihaja štiri dni po tem, ko je ruski plinski velikan Gazprom prenehal z dovajanjem plina v Latvijo. Gazprom Latviji očita kršenje pogojev nakupa plina, saj Latvija ni pristala na plačilo plina v ruskih rubljih. Latvijska vlada sicer trdi, da Gazpromova odločitev ne bo imela resnih posledic, saj imajo dovolj velike rezerve plina, prav tako pa naj bi že sklenili pogodbo o dobavi z drugim ruskim dobaviteljem, ki ga vlada ni želela imenovati.

Predstavništvo oboroženih sil afriške države Burkine Faso je priznalo, da je vojska nenamenoma ubila skupino civilistov v vojaški operaciji na jugovzhodu države. Vojska je na tem območju izvajala obsežne akcije proti oboroženim uporniškim skupinam, ki so povezane z Al Kaido in Islamsko državo. Po informacijah Reutersa je življenje izgubilo 37 civilistov.

Tožilstvo je na okrožnem sodišču v Mariboru vložilo obtožnico zoper pet policistov, ki so bili odpuščeni leta 2020 zaradi očitka, da so tujcem omogočali ilegalno bivanje znotraj schengenskega območja. Peterica, ki je bila zaposlena na mariborski policijski upravi, naj bi v zameno za podkupnine žigosala potne liste državljanom tretjih držav in jim omogočala nezakonito bivanje v Sloveniji. Na podlagi opravljene sodne preiskave tožilstvo trdi, da so bili obtoženi policisti del kriminalne združbe, ki je državljanom nekdanjih jugoslovanskih republik omogočala prehod zunanjih schengenskih meja in delo na črno v Evropski uniji.

Preiskava, ki je sledila množičnem poginu rib v potoku Glinščica v Ljubljani, naj bi po neuradnih podatkih pokazala, da je za pogin rib kriv izliv cementnega mleka v potok z bližnjega gradbišča. Cementno mleko je zmes vode in cementa, ki nastane kot stranski in neželeni produkt polaganja vrhnjega sloja cementa, zato se načeloma zavrže. Pripadniki Gasilske brigade Ljubljana so ob posredovanju na kraju pogina opazili, da je bila voda do gradbišča bistra, naprej od njega pa motna in z vidnim belim odtenkom. Nizek vodostaj zato ni neposredni razlog za pogin, gotovo pa je pripomogel k hitrejši zastrupitvi rib s cementom. Policija še preiskuje sume morebitne kaznive zastrupitve potoka.