Višje deželno sodišče v Stuttgartu je odločilo, da so uslužbenci avtomobilske korporacije Mercedes Benz v več avtomobilskih modelov, predvsem v Mercedes GLC in GLK, zavestno namestili sisteme za prirejanje meritev ravni emisij. Merilne naprave so na testiranjih zato pokazale, da avtomobili proizvajajo manj emisij, kot so jih v resnici. Tožbo proti Mercedesu je leta 2021 vložilo Zvezno združenje potrošniških organizacij, po ugotovitvi sodišča pa bodo lahko lastniki teh avtomobilov vložili odškodninske zahtevke. Mercedes vztraja, da obtožbe niso utemeljene, na odločitev sodišča se bodo pritožili. Volkswagen je med letoma 2009 in 2015 podobne naprave namestil v 11 milijonov vozil. 

Nemški letalski prevoznik Lufthansa in sindikalna centrala Verdi sta po mesecu stavke dosegla sporazum o zvišanju plač za približno 25 tisoč delavcev zemeljske oskrbe na letališčih. Stavkajoči so najprej zahtevali 12,5-odstotno zvišanje plač, skupaj z dodatkom zaradi inflacije v višini tri tisoč evrov. Sindikalisti pravijo, da so z rezultatom pogajanj zadovoljni.

Predsednik francoske vlade Gabriel Attal je oznanil, da bo Francija vložila tožbo zoper dijakinjo, ki konec februarja ni upoštevala zahteve ravnatelja pariške šole. Ravnatelj je od dijakinje zahteval, naj si v skladu s francosko zakonodajo v šolskih prostorih sname muslimansko versko pokrivalo. Dijakinja se mu je zoperstavila in ga kasneje obtožila, da jo je močno udaril v ramo. Po Attalovih trditvah je dijakinja ravnatelja obtožila po krivici. Ravnatelju so po neuradnih podatkih francoskih medijev na spletu grozili s smrtjo, zaradi česar je v petek odstopil. Francosko tožilstvo v povezavi z grožnjami ravnatelju preiskuje dva osumljenca, ki pa po podatkih ministrstva za izobraževanje nista povezana s šolo. Napoved francoske vlade o vložitvi tožbe je podprla večina parlamentarnih strank, ki prepoved muslimanskih verskih pokrival v šolstvu utemeljujejo s francoskim sekularizmom. Francija je leta 2004 v šolah sicer prepovedala vse verske simbole, s čimer v praksi meri na muslimanska verska pokrivala. 

Bolgarski predsednik Rumen Radev je najmanjši stranki v parlamentu Obstaja tako ljudstvo ponudil mandat za sestavo vlade, vendar ga je takoj vrnila. S tem je predsednik porabil tretjo in zadnjo možnost za oblikovanje nove koalicije. Bolgarija bo tako šestič v treh letih šla na predčasne parlamentarne volitve. Kriza s sestavo nove vlade poteka od marca, ko je bila predvidena rotacija predsednikov vlade med dvema zvezama strank, ki sestavljata vladno koalicijo, neuspešna. Predsednik vlade Nikolaj Denkov iz zveze strank Nadaljujemo s spremembo in Demokratična Bolgarija je 5. marca napovedal odstop v skladu s koalicijskim dogovorom iz lanskega leta. Po dogovoru bi predsedovanje vladi morala prevzeti Marija Gabriel iz zveze strank GERB-SDS in trenutna podpredsednica vlade. Vendar v GERB-u mandata niso sprejeli. Predsedniku Radevu preostaja le še imenovanje začasne vlade, ki bo državo vodila do volitev.

Kolumbijsko zunanje ministrstvo je izgnalo argentinske diplomate zaradi komentarjev predsednika Argentine Javierja Mileija, ki je v intervjuju za ameriški CNN kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za terorista, morilca in komunista. Zunanje ministrstvo Kolumbije je sporočilo, da so tovrstni komentarji pokvarili zaupanje, poleg tega pa žalijo demokratično izvoljenega predsednika. Ministrstvo ni izdalo, koliko argentinskih diplomatov izgnanja. Že januarja je Kolumbija odpoklicala veleposlanika v Argentini, potem ko je Milei Petra označil za »morilskega komunista, ki potaplja Kolumbijo«. Petro je nekdanji član gverilske revolucionarne skupine Gibanje 19. aprila.

Ostajamo v Argentini, kjer je sodišče enajst nekdanjih uslužbencev vojske, policije in vlade obsodilo zločinov proti človečnosti. Obsojeni so v času zadnje vojaške diktature, ki so jo pomagale vzpostaviti Združene države Amerike, med letoma 1976 in 1983 v centrih za pridržanje mučili, posilili in umorili 605 žensk, med njimi več dijakinj in nosečnic. Nekaterim žrtvam, ki so rodile v ujetništvu, so po porodu tudi odvzeli otroke. Med žrtvami so tudi transspolne ženske, kar je prvič, da je argentinsko sodišče obsodilo zločine zoper transspolne ženske v času zadnje vojaške diktature. Deset storilcev zločinov proti človečnosti je sodišče obsodilo na dosmrtno zaporno kazen, enemu pa je naložilo 25 let zaporne kazni. Od leta 2006 so argentinska sodišča v povezavi z zločini v času vojaške diktature obsodile več kot tisoč ljudi. Novi argentinski predsednik, samooklicani anarhokapitalist Javier Milei, se je v svojih javnih nastopih distanciral od obsodb zločinov vojaške diktature.

Na Trgu francoske revolucije bodo od pete ure protestirali pod sloganom Ne Nato, mir nam dajte. Protestirali bodo še pred slovesnostjo na Brdu pri Kranju, s katero državni vrh obeležuje 20. obletnico pridružitve Slovenije imperialističnemu zavezništvu. Poleg politikov bosta prisotna načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš in vrhovni poveljnik Natovih sil v Evropi, ameriški general Christopher Cavoli. Najmanjša koalicijska stranka Levica uradno proslavo bojkotira, njeni člani, kolikor jih je še ostalo, se bodo udeležili protesta. Kot pravijo, ne mislijo praznovati dveh desetletij slovenskega sodelovanja pri zapravljanju za orožje, netenju konfliktov in uničevanju držav.

V parlamentu razpravljajo o interpelaciji ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh. Vložila jo je Slovenska demokratska stranka, podpira jo tudi Nova Slovenija. Razlog za interpelacijo so očitki o netransparentnem in nesmotrnem upravljanju z javnimi sredstvi pri nakupu 13 tisoč prenosnih računalnikov, ki jih je ministrstvo kupilo lani in jih še ni razdelilo. Opozicija meni, da je bil nakup v višini šest milijonov evrov in pol negospodaren, saj prenosniki več kot pol leta sedijo v skladišču. Tri koalicijske stranke interpelacije ne bodo podprle. Stališče poslanske skupine Svoboda je predstavil vodja skupine Borut Sajovic, ki je navedel pravi razlog za interpelacijo:

Izjava 1

Sajovicu je ministrica tudi všeč:

Izjava 2

Spletna stran predsednice republike Nataše Pirc Musar včeraj popoldne nekaj ur ni bila dostopna. Po navedbah Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost hekerji niso vdrli v strežnik, temveč so ga le preobremenili. Več medijev je kolaps spletne strani spektakelsko povezalo z napovedjo domnevne ruske hekerske skupine Cyber Army Russia Reborn. A »dokaz« za to je tvit drugega profila, ki povzema domnevno napoved domnevnih hekerjev o napadu na spletne strani slovenskih državnih agencij.

OFF sta pripravila vajenec Rok in Matija.

Vir fotografije: Flickr