V Gabonu je vojska izvedla državni udar, pridržala predsednika Alija Bonga Ondimbo in razveljavila rezultate volitev. Vojska je puč izvedla po tem, ko je volilna komisija razglasila zmago Bonga na sobotnih volitvah, na katerih je po podatkih komisije v prvem krogu prejel več kot 64 odstotkov glasov. Albert Ondo Ossa, poraženi opozicijski kandidat, je volitve, ki so potekale ob blokiranem internetu in z razglašeno policijsko uro, označil za prevaro. Kot razlog za udar so predstavniki vojske, ki trdijo, da predstavljajo vse varnostne sile v državi, navedli neodgovorno in nepredvidljivo vladanje, ki je vodilo v družbeni nemir in nepregledno izvedbo predsedniških volitev. Do nadaljnjega so zaprli državne meje in razpustili državne institucije, a odpravili blokado interneta. 

V gabonski prestolnici Libreville so ljudje na ulicah odstavitev predsednika pozdravili. Ali Bongo je predsedniški stolček prvič zasedel leta 2009 po smrti očeta Omarja Bonga Ondimbe, ki je vladal več kot štiri desetletja. Na sobotnih volitvah se je Bongo mlajši potegoval za tretji mandat. Vojska je državni udar proti Bongu skušala izvesti že leta 2019, ko je bil predsednik v tujini, a ji je spodletelo. Gabon je nekdanja francoska kolonija, tako kot Niger, Burkina Faso in Mali, kjer so vojaške hunte po prevzemu oblasti francoskim vojakom ukazale, naj zapustijo državo. Francozi so še junija načrtovali umik okrog svojih 350 vojakov, nameščenih v Gabonu. 

V Evropo. Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da politični sistem Bosne in Hercegovine postavlja etnično zastopanost pred vse druge vidike, s tem pa širi etnični razkol in spodkopava demokratični značaj volitev v državi. Na evropsko sodišče se je pritožil Slaven Kovačević iz Sarajeva, ki se po lastni izjavi ne identificira z nobeno določeno etnično skupino in trdi, da kandidatov, ki so najbolje zastopali njegova politična stališča, na parlamentarnih in predsedniških volitvah lani ni mogel voliti, saj niso bili iz prave entitete države. Kovačeviću je bila po razsodbi strasbourškega sodišča tako kršena pravica prepovedi pred diskriminacijo. Kovačević je trdil, da je njegova izbira na volitvah za predsedništvo BiH in dom narodov BiH omejena le na kandidate, ki se razglašajo za Hrvate in Bošnjake. Predstavnike srbskega konstitutivnega naroda namreč izbirajo v Republiki Srbski. Taka kombinacija teritorialnih in etničnih kriterijev po odločitvi sodišča pomeni diskriminacijo. Podobnih sodbe evropskega sodišča iz preteklih let v Bosni in Hercegovini niso implementirali. 

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je za mesto evropskega komisarja za podnebne ukrepe predlagala odhajajočega nizozemskega zunanjega ministra Wopkeja Hoekstro. Za naslednjega komisarja ga je nominirala začasna vlada Marka Rutteja potem, ko je prejšnji komisar Frans Timmermans odstopil, da bi kandidiral na prihajajočih nizozemskih parlamentarnih volitvah. Hoekstra je član desne stranke Krščanski demokratski poziv. Stranka je na skupnem evropskem političnem parketu del Evropske ljudske stranke, znane po blokiranju ambicioznih podnebnih politik na ravni Unije. Kandidatura je že sprožila polemike med nizozemsko politiko in okoljevarstvenimi skupinami. Greenpeace je pri tem izpostavil predvsem, da je bil Hoekstra zaposlen v britansko-nizozemski naftno-plinski multinacionalki Shell. Če bosta njegovo kandidaturo potrdila svet in parlament Unije, bo Hoekstra odgovoren za evropsko podnebno politiko. 

Rusija je Brazilski center za raziskave in preprečevanje letalskih nesreč obvestila, da ga ne bo povabila k skupni preiskavi strmoglavljenja letala, na katerem je po trditvah ruskih virov bil ustanovitelj najemniške vojaške skupine Wagner Jevgenij Prigožin. Letalo je brazilske izdelave. Praksa sodelovanja izdelovalca letal in države, v kateri so letala izdelana, pri preiskavi letalskih nesreč v tujih državah je bila vzpostavljena s Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu iz leta 1944. Praksa sicer ni obvezna, a je mednarodno redko zavrnjena. Uradni govorec Kremlja Dmitrij Peskov je medtem sporočil, da ruski preiskovalci proučujejo tudi možnost, da je pri strmoglavljenju letala šlo za namerno dejanje. Včeraj se je na pokopališču v Sankt Peterburgu sicer zgodil pogreb, kjer naj bi bil Prigožin v privatnem krogu brez vojaških časti položen v rodno grudo. Glede na misteriozno smrt vodje najemnikov se nam lahko postavi vprašanje, kaj je dejansko bilo v krsti, ali bolje, ali je kaj v njej manjkalo. 

Člani odbora državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor na nujni seji obravnavajo interventni zakon za pomoč po poplavah. Interventni zakon podpirajo vse parlamentarne stranke. Predlog zakona med drugim prinaša posebno zvišano izredno socialno pomoč prizadetim, ki bo izplačana v enem znesku, enoletni odlog odplačevanja posojil za prebivalce in podjetja in posebne prostovoljne solidarne sobote v gospodarstvu za zbiranje sredstev za obnovo. Zakon predvideva tudi hitrejše zaposlovanje tujcev, ko gre za kadre, potrebne za izvedbo obnove. Do tega bodo po navedbah ministra Luka Mesca upravičeni ljudje iz držav, s katerimi ima Slovenija brezvizumski režim. Za financiranje bodo posamezniki prispevali 0,3 odstotka dohodnine, podjetja pa 0,8 odstotka dobička pred davki. Ta sredstva se bodo nato stekala v sklad za obnovo, katerega podrobnejša zasnova bo opredeljena v zakonu o obnovi, ki ga vlada napoveduje za konec septembra. Po obravnavi na odboru bodo zakon jutri predvidoma potrdili še na seji državnega zbora. Nekatere vidike finančnih ukrepov zakona je predstavila državna sekretarka na ministrstvu za finance Gordana Pipan.

Pipan

Odbor državnega zbora za finance je podprl predlog rebalansa proračuna za letošnje leto in ga poslal v presojo državnemu zboru. Predlagani rebalans povečuje odhodke za 220 milijonov evrov. Po novem bo račun finančnih terjatev in naložb zagotavljal 300 milijonov evrov za obnovo po poplavah. Gre za prenos sredstev, ki so bila sicer namenjena dokapitalizaciji energetskih podjetij, a niso bila porabljena. 

Nekdanji predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič in nekdanji lastnik Dela Revij Matej Raščan sta bila na mariborskem okrožnem sodišču na prvi stopnji spoznana za kriva nepravilnosti pri preprodaji delnic Elektra Ljubljana, Elektra Primorska in Elektra Celje. Kovačič bo zaradi zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti odsedel leto in pol zaporne kazni, Raščan pa bo kot pomočnik pri tem kaznivem dejanju zaporno klop gulil eno leto in štiri mesece. Tožilstvo je sicer za Kovačiča predlagalo dve leti, za Raščana pa leto in deset mesecev zaporne kazni. Nova KBM je leta 2010 od podjetja Kandela kupila delnice več slovenskih elektro podjetij v vrednosti 1,7 milijona evrov, to pa jih je nato prodalo podjetjema Vinag in M&M Consulting. Ti za izpolnitev zavez nista imeli dovolj denarja. Kovačič je, da bi vsaj na videz zavaroval nakup delnic, sklenil terminski pogodbi z Vinagom in M&M Consultingom, s katerima sta se obe družbi zavezali odkupiti delnice, a se to še nekaj časa po sklenitvi ni zgodilo. Vinagu je Kovačič po opozorilu Komisije za preprečevanje korupcije sam uredil okoli milijon evrov visok kredit pri Factor banki. Obramba je sicer zatrjevala, da je bila Nova KBM v celoti poplačana, tudi sodišče je ocenilo, da je v veliki meri res bilo tako, a da je do spornih dejanj prišlo precej prej, dolgovi pa so bili pokriti šele po opozorilih komisije. Tako v obrambi kot v tožilstvu razmišljajo o pritožbi.

Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo poslanca Slovenske demokratske stranke, Zorana Mojškerca, na sklep, da mora plačati kazen, ker konec marca v vlogi priče na zaslišanju parlamentarne preiskovalne skupine ni hotel odgovarjati na vprašanja. Mojškerc bo tako moral poravnati račun v vrednosti okoli 280 evrov. Večina vprašanj komisije, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank in jo vodi poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek, se je nanašala na podjetje Geopolar. Mojškerc je bil lastnik podjetja do nastopa poslanskega mandata. Navajal je, da podjetje Geopolar ni predmet preiskave, da se članov preiskovalne komisije njegovo poslovanje in poraba javnih sredstev ne tiče, da gre za poslovne skrivnosti in da je komisija žalitev za institut preiskovalne komisije. Osrednji argument Mojškerčeve pritožbe je bil, da ga je komisija na zaslišanju namesto kot pričo obravnavala kot preiskovanca, kar pa je sodišče zavrnilo. 

Vir slike (Creative Commons Attribution 2.0 Generic, US Army Africa)