Evropska investicijska banka, krajše EIB, je s poljsko državno razvojno banko sklenila pogodbo o 300-milijonskem posojilu za vzpostavitev poljskega dela panevropskega zračno obrambnega sistema. Projekt vključuje izgradnjo infrastrukture in lansiranje dveh satelitov za vojaško in civilno rabo. Satelita bosta pripravljena za uporabo leta 2028. Upravni odbor EIB-ja je pred dvema tednoma sprejel akcijski načrt, v katerem je banka sprostila pogoje za financiranje vojaško-civilnih projektov. Po novem lahko EIB financira vse varnostne projekte, medtem ko je pred tem veljalo, da morajo projekti vsaj polovico prihodkov ustvariti v svojem civilnem delu. Za spremembo pravil EIB-ja je lobiralo 14 držav Evropske unije na čelu s Francijo in Nemčijo.Poljski premier Donald Tusk je aprila oznanil priključitev pobudi za zaščito evropskega neba. Cilj nemške pobude je vzpostavitev integriranega evropskega sistema zračne obrambe. Pobuda predvideva tristopenjski sistem z raketami srednjega, dolgega in zelo dolgega dosega. Sistem bo deloval po vzoru izraelskega zračnega obrambnega sistema, znanega pod angleškim imenom Iron Dome. Pred Poljsko se je pobudi pridružilo 21 evropskih držav. Slovensko ministrstvo za obrambo je v sklopu pobude že sklenilo sistem zračne obrambe srednjega dosega nabaviti od nemškega podjetja Diehl Defence. Cena je skoraj 150 milijonov evrov brez davka.  

Kosovska policija je s pomočjo davčne uprave zaprla šest izpostav srbske državne banke Poštanska štedionica v občinah na severu Kosova, kjer prevladuje srbsko prebivalstvo. Z zaprtjem poslovalnic želi vlada omejiti vnos dinarjev iz Srbije. Dinar namreč uporabljajo predvsem prebivalci severa Kosova, ki iz Srbije prejemajo socialne transferje in nakazila sorodnikov ali pa so zaposleni v srbskih paralelnih institucijah. Odločitev o prepovedi transakcij v srbskih dinarjih je kosovska centralna banka objavila februarja, prejšnji teden pa se je izteklo prehodno obdobje, ko so bile transakcije z dinarjem še dovoljene. Neevrske valute so dovoljene le še na borzah, posebnih deviznih računih in v neformalnih transakcijah med posamezniki. Kosovski premier Albin Kurti trdi, da dinar ni prepovedan, ter spodbuja Srbe, da se pridružijo državnemu bančnemu sistemu. Srbski notranji minister Ivica Dačić je dejal, da kosovska vlada še naprej izvaja teror nad srbskimi prebivalci na Kosovu. S tem, da kosovska vlada poteze ni koordinirala z mednarodnimi partnerji, je nezadovoljen tudi ameriški veleposlanik na Kosovu Jeffrey Hovenier.

Izraelska vojska je izvedla racijo v begunskem taborišču Dženin na okupiranem Zahodnem bregu. Naletela je na odpor oboroženega krila Islamskega džihada. Na območju okupirane Gaze okupatorska vojska nadaljuje z napadi v Rafi in Beit Hanunu, kamor so se zatekli civilisti, potem ko je izraelska vojska napadla bližnje begunsko taborišče Džabalija. Število smrtnih žrtev sedmih mesecev izraelske genocidne ofenzive je preseglo 35 tisoč. 

Preiskovalni portal Lighthouse Reports je v sodelovanju z osmimi mediji razkril, da Evropska unija sodeluje v rasnem profiliranju in odlaganju temnopoltih beguncev iz severnoafriških držav v Saharo. V teh območjih migranti nimajo hrane ali vode in so izpostavljeni ugrabitvam, zlorabam, spolnemu nasilju ter možnosti smrti. Mediji so opravili intervjuje z aktivnimi in neaktivnimi evropskimi uradniki ter ugotovili, da se sredstva iz evropskih skladov uporabljajo za odvračanje beguncev od poti proti Evropi. Novinarji so pridobili interne dokumente organizacij, kot je Evropska agencija za mejno in obalno stražo, znana kot Frontex. V dokumentu Frontexa z začetka letošnjega leta piše, da Maroko rasno profilira in prisilno premešča večinoma temnopolte migrante. Iz tega izhaja, ugotavlja novinarska preiskava, da Evropska unija za te politike ve. Pridobili so tudi dokumente, iz katerih je razvidno, da so evropski uradniki vsaj od leta 2019 razpravljali o zlorabah človekovih pravic ter da Unija neposredno financira maroške paravojaške milice, ki na pridobljenih videoposnetkih obkoljujejo temnopolte migrante. 

Francoski predsednik države Emmanuel Macron je na poti v Novo Kaledonijo, francosko pacifiško kolonijo, z namenom pomiritve tamkajšnjih izgredov. Otoško prebivalstvo protestira proti spremembi volilne zakonodaje, ki jo je sprejel parlament v Parizu. Avstralske in novozelandske oblasti medtem v Novo Kaledonijo pošiljajo vladna letala za evakuacijo lastnih državljanov. Po poročanju francoske tiskovne agencije je na otočju zaradi zaprtja mednarodnega letališča v prestolnici Nouméa ujetih več tisoč turistov, med katerimi je tudi več sto državljanov Avstralije in Nove Zelandije. Visoki komisariat Nove Kaledonije, ki zastopa francosko oblast, je sporočil, da se bo že vpoklicanim 1500 francoskim mirovnikom pridružilo dodatnih 600. Izgredi so se začeli, ko je francoski parlament začel z obravnavo spremembe lokalnega volilnega sistema. Spremembo, po kateri so volilno pravico dobili vsi priseljenci, ki v Novi Kaledoniji živijo vsaj 10 let, in njihovi otroci, je parlament tudi potrdil. Pred reformo so imeli volilno pravico na provincialnih volitvah le tisti, ki so na otočju živeli pred letom 1998. 

Več kot 40 kolektivov je pred prihodom ladje Borkum v Luko Koper podpisalo poziv, naslovljen Ne vojaškemu tovoru za genocid. V pozivu od vlade med drugim zahtevajo, naj se zaveže, da ne bo dovolila transporta ali izvoza orožja in opreme v Izrael. Poleg tega od vlade zahtevajo razkritje vseh podatkov o prometu z orožjem, ki gre prek Slovenije, ne samo izključno o orožju, namenjenem v Izrael. Zahtevajo tudi sankcije proti izraelskim oblastem in podjetjem, ki apartheidsko ureditev vzdržujejo. Za jutrišnji dan, ko bo ladja Borkum predvidoma prispela v Luko Koper, načrtujejo tudi protest v Kopru. Današnje aktivnosti povzame študent Filip iz Socialistrskega bralnega krožka in Društva Iskra.

Izjava

Čeprav si podpisniki poziva prizadevajo za razkritje tovora ladje ter končnega uporabnika, so ideje o zavrnitvi vplutja ladje v Luko Koper že včeraj odplavale po vodi. Ministrstvo za infrastrukturo je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnilo, da ladja izpolnjuje vse pogoje za vplutje in da slovenska pomorska uprava tega ne more prepovedati. Ladja v špansko pristanišče Cartagena prejšnji teden ni vplula, ampak se je obrnila proti Kopru. Kakšen tovor ladja prevaža, uradno ni znano, na finančni upravi so nam včeraj odgovorili, da je podatek o tem davčna tajnost. V Gibanju za pravice Palestincev sklicujoč se na španske aktiviste trdijo, da bi na ladji lahko bilo orožje, namenjeno v izraelsko pristanišče Ašdod. 

Ustavno sodišče je zavrnilo zahtevo Nove Slovenije in Slovenske demokratske stranke za zadržanje izvedbe posvetovalnega referenduma o prostovoljnem končanju življenja. Ustavno sodišče je predhodno že zavrnilo zahteve opozicijskih strank za zadržanje izvedbe posvetovalnega referenduma o rabi konoplje. Trije posvetovalni referendumi bodo potekali sočasno z volitvami v Evropski parlament, čemur opozicijske stranke prav tako nasprotujejo.

Ljubljanski mestni svet je Tiborja Miheliča Syeda imenoval za novega direktorja Centra urbane kulture Kino Šiška. Svet zavoda Kino Šiška je h kandidaturi Miheliča Syeda podal negativno mnenje zaradi neustreznosti postopka, za novega direktorja pa je podprl dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja Mitjo Bravharja. Mihelič Syed je bil potrjen po tretjem ponovljenem razpisu, na katerega se je poleg njega in Bravharja prijavil tudi nekdanji pomočnik direktorja glasbenega programa Kina Šiška Matjaž Manček. Mihelič Syed je bil na drugem razpisu edini kandidat, a je od kandidature odstopil, saj se je takrat zavedal pomena videza transparentnosti. Po pogovoru z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem sta odstopila kandidata s prvega razpisa, Bravhar in glasbeni urednik na Valu 202 Žiga Klančar. Janković je javno priznal, da ga je Mihelič Syed, doslej direktor Slovenskega mladinskega gledališča, prosil za ugoditev njegove želje po vodenju Kina Šiška. Novi direktor bo s petletnim mandatom začel 5. avgusta.

OFF je pripravil David, pomagal mu je Tim. 

Foto: Wikimedia Commons, Bahnfrend