Po tem ko so vojaški uporniki v Maliju odvzeli prostost predsedniku države Ibrahimu Boubacarju Keiti in premierju Boubouju Cisséju, je Keita pod prisilo razpustil vlado in parlament. Skupaj s še nekaterimi drugimi visokimi vladnimi uslužbenci so ju pučisti odvedli v vojaško oporišče v Katiju, 15 kilometrov oddaljeno od Bamaka, glavnega malijskega mesta, od koder je Keita v videosporočilu razglasil razpustitev omenjenih institucij, nato pa tudi sam odstopil. Uporniki, ki so se poimenovali Nacionalni komite za odrešitev ljudi, so napovedali splošne volitve v razumnem časovnem roku, zaprli meje s sosednjimi državami in uvedli policijsko uro med deveto uro zvečer in peto zjutraj. Razmere v državi so sicer napete: že mesece trajajo protivladni protesti zaradi korupcije in slabe varnostne situacije, ki jo še poslabšujejo islamistične milice. Za protesti stojijo pripadniki opozicijskega gibanja M5-RFP, ki je pozdravilo dejanja upornikov in opozorilo, da po njihovem ne gre za vojaški puč, temveč za ljudski upor. Francija, nekdanja kolonialna vladarka Malija, ter Afriška in Evropska unija so državni udar obsodile.

Ostajamo pri pučih. Aleksander Lukašenko, za zdaj še beloruski predsednik, je namreč opozicijo obtožil poskusa izvedbe državnega udara, po tem ko so opozicijski voditelji formirali svet, s katerim nameravajo organizirati prenos oblasti. Svet sestavlja 35 beloruskih politikov, umetnikov, pisateljev in poslovnežev, člane pa je izbrala in angažirala Lukašenkova izzivalka na volitvah Svetlana Tihanovska, ki je zbežala v Litvo. V videu je Tihanovska pozvala evropske voditelje - ti se bodo danes virtualno sestali ravno zaradi beloruske problematike -, naj ne priznavajo rezultatov predsedniških volitev, na katerih je 80 % glasov prejel Lukašenko. Množični protesti trajajo že dva tedna, včeraj pa so se valu protestov in stavk pridružili še delavci nekaterih tovarn v državnem lastništvu.

Poljski zdravstveni minister in član vladajoče konservativne stranke Zakon in pravičnost Lukasz Szumowski je odstopil s položaja zaradi nepravilnosti pri javnem naročanju zaščitnih in kirurških mask v času epidemije novega koronavirusa. Nekatere izmed njih je namreč zdravstveno ministrstvo kupilo po posredniku, ki je z ministrom zasebno povezan, za nameček pa so bile nabavljene maske varnostno sporne. Še pred ministrom je odstopno izjavo podal njegov namestnik Janusz Cieszynski. Szumowski je v času pandemije novega koronavirusa postal relativno priljubljen - kot prvi mož v boju proti virusu je bil prejšnji mesec po javnomnenjskih anketah tretji najbolj priljubljen poljski politik. Zaenkrat še ni znano, kdo ga bo nasledil na mestu ministra za zdravje. Vladajoča stranka Zakon in pravičnost bo sicer po vsej verjetnosti v septembru vlado reorganizirala.

Še smo na Poljskem, kjer je minister za pravosodje in vodja ultrakonservativne koalicijske stranke Združena Poljska Zbigniew Ziobro napovedal, da bodo mesta, ki so ostala brez sredstev iz evropskih skladov zaradi označbe »območje brez ideologije LGBTQ«, prejela sredstva iz državnega proračuna. Takih mest je šest, zaenkrat pa je le eno znano po imenu: to je Tuchów. Na še naraščajočo nestrpnost, uperjeno proti skupnosti LGBTQ, ki jo katalizirata poljska konservativna vlada in vplivna katoliška cerkev, pa je v ponedeljkovem pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen opozorila skupina več kot sedemdesetih umetnikov in znanstvenikov. Med podpisanimi so denimo slovenski filozof Slavoj Žižek, pisateljica Margaret Atwood in filmski režiser Pedro Almodóvar.

Belgijski kralj Filip je mandat za sestavo vlade podelil Egbertu Lachaertu, vodji liberalne flamske stranke Open VLD, po tem ko sta od projekta sestave koalicije v petek odstopila Bart de Wever, predsednik konservativne stranke Novo flamsko zavezništvo, in Paul Magnette, vodja valonskih socialistov. Lachaert bo že dvanajsti, ki bo poskušal sestaviti novo belgijsko vlado. Belgijci je namreč brez polno operativne vlade že več kot 600 dni, s čimer so še nadgradili svoj svetovni rekord iz let 2010 in 2011, ko so bili brez vlade 589 dni. Tokratno pot do rekorda so začeli v decembru 2018, ko je kot premier odstopil sedanji predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Parlamentarne volitve so imeli maja lani.

V Severni Makedoniji bodo po predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so se odvile 15. julija, dobili novo vlado. Vodja zmagovalne levosredinske Socialdemokratske unije Zoran Zaev je namreč sestavil koalicijo s stranko makedonskih Albancev Demokratična unija za integracijo, krajše DUI. Koaliciji se bo pridružila še Demokratična stranka Albancev, ki ima v parlamentu enega poslanca, tako da bo imela pozicija v parlamentu 62 od skupaj 120-ih poslancev. Ministrska sestava zaenkrat še ni znana, Zaev pa ima čas za sestavo vladne ekipe do 2. septembra. Po dogovoru med Zaevom in prvakom DUI Alijem Ahmetijem bo prihajajoči vladi zadnjih sto dni predsedoval Ahmeti, ki bo prvi makedonski Albanec na tem položaju.

Kanadski premier Justin Trudeau je za finančno ministrico imenoval podpredsednico vlade Chrystio Freeland. Imenovanje Freeland sledi odstopu Billa Morneauja, ki je uradno odstopil zaradi kandidature za generalnega sekretarja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, neuradno pa zaradi korupcijskega škandala, povezanega s pogodbami med vlado in dobrodelno organizacijo iz Toronta. Freeland bo prva ženska kanadska finančna ministrica; sicer je bila do sedaj že ministrica za zunanje zadeve in ministrica za mednarodno trgovino, do imenovanja za finančno ministrico pa je vodila ministrstvo za medvladne zadeve. Na tem položaju jo je nasledil Dominic LeBlanc. Premier Trudeau bo tudi zamrznil delo trenutnega sklica parlamenta do oktobra, kar pomeni, da ne bo sej parlamenta in odborov ter glasovanja o zakonih. To sicer ni nič nenavadnega, je pa sprožilo burne odzive opozicije, saj naj bi Trudeau s suspenzom parlamenta želel ustaviti parlamentarno preiskavo o že omenjeni korupcijski aferi, zaradi katere je odstopil prejšnji finančni minister.  Vlada se bo v času suspenza sicer reorganizirala.

Direktor ameriške pošte Louis DeJoy je vendarle ustavil vse aktivnosti v povezavi z »reorganizacijo« tega državnega podjetja. Reform v poštni službi se bo tako lotil po novembrskih predsedniških volitvah. Njegova poteza sledi ogorčenju demokratov, ki so v možnosti zmanjšanja poštnega financiranja videli poskus republikancev zamajati izvedbo volitev po pošti. DeJoy je namreč želel skrajšati delovni čas poštnih poslovalnic in odstraniti nekatere poštne nabiralnike, s tem pa bi lahko glasovnice do volilnih komisij prišle prepozno. Kljub preložitvi reorganizacije bo poštnega direktorja zaslišal odbor za vladni nadzor in reforme v predstavniškem domu kongresa. Še skok k predsedniškim volitvam: Joe Biden je na demokratski strankarski konvenciji tudi uradno prejel nominacijo svoje stranke za predsednika.

Znanstvena redakcija sporoča: retroaktivna analiza kliničnih, laboratorijskih in radioloških podatkov 131-ih ljudi je povezala različico novega koronavirusa delta-382 z zmanjšano nevarnostjo poslabšanja oskrbe tkiv s kisikom. Ta je navadno razlog, zaradi katerega bolniki s koronavirusno boleznijo potebujejo umetno predihavanje, in pomeni bistveno težje okrevanje. Različica delta-382, pri kateri je zaradi mutacije izbrisanih 382 nukleotidov iz regije ORF8, je bila prvič opažena že januarja v Singapurju, kjer je bila takrat kriva za slabo četrtino vseh okužb. Ta različica se od marca naprej sicer praktično ne širi več, izbrisi genoma iz iste regije pa so se neodvisno razvili tudi v žariščih v Bangladešu, Avstraliji in Španiji. Medtem so izbrise v sosednji regiji, ORF7A, identificirali s tistimi v Arizoni in na Tajskem. Izbrisi v teh dveh regijah so splošna lastnost koronavirusov in so bili prisotni tudi ob epidemiji prvega sarsa, ko so bile v pozni fazi različice virusa z izbrisom v regiji ORF8 celo najbolj razširjene. Čeprav izbris ne vpliva na infektivnost, bi lahko, če bi se rezultati izkazali za pomembne, nakazal smer za razvoj atenuacijskega zdravila, ki bi vsebovalo oslabljene viruse.

Novica iz Slovenije

Uradni govorec vlade za covid-19 in morski volk z otoka Krka Jelko Kacin Kaco je posvaril, da bo vlada na jutrišnji popoldanski seji Hrvaško uvrstila na rdeči seznam držav. Dejal je, citiramo: »Dejstvo je, da se razmere na Hrvaškem dramatično slabšajo. Podatki o okuženih govorijo o tem, da so razmere resnično slabe in se bo Hrvaška sama uvrstila na rdeči seznam.« Vse, ki se bodo na dopust na hrvaško obalo odpravili od petka naprej, bo ob prihodu domov čakala 14-dnevna karantena. Tisti, ki so na hrvaški obali že zdaj, pa imajo do konca tedna čas, da se domov vrnejo brez dvotedenskega prisilnega počitka doma. Vsem, ki ste nameravali v kratkem oditi plavat in pit pir v lijepo našo, izrekamo globoko sožalje.