Na včerajšnem referendum so Britanci presenetljivo odločili, da bo Velika Britanija zapustila Evropsko unijo. Za odhod je glasovalo 52, proti pa 48 odstotkov volivcev. Volilna udeležba je bila visoka, 72 odstotna. Referendum je razklal volilno telo in državo. Glasovi so bili namreč močno regionalno razporejeni. Skoraj dve tretjini Škotov je glasovalo za obstanek v uniji. Prav tako so za “remain” glasovali v Londonu in na Severnem Irskem. Druga večja mesta so večinoma glasovala za obstanek, a s precej manjšo razliko, kot so jo napovedovale ankete. Za odhod so glasovali drugod po Angliji in v Walesu, pogosto z razliko 25 odstotkov in več. Ta razklanost odpira mošnost novega referenduma o Škotski neodvisnosti, o čemer že govori vodielica škodske vlade Nicola Sturgeon.

Premier David Cameron, ki je na izid referenduma stavil svojo politično prihodnost, je že napovedal svoj odstop. Mesto na Downing Streetu številka 10 bo zapustil najkasneje do oktobrske konference konzervativne stranke. Najverjetneje mu bo sledil tudi nesojeni naslednik, finančni minister George Osborne. Referendum je razklal konservativno stranko in naslednji premier bo najverjetneje prišel izmed tistih, ki so podpirali izhod iz unije. Najvidnejši med njimi je nekdanji župan Londona Boris Johnson, ki ima veliko podporo med volivci stranke, nekoliko manj pa med člani parlamenta. Izstop se bo formalno začel z uveljavitvijo 50. člena Lizbonske pogodbe. Cameron je povedal, da bo odločitev o času te poteze prepustil prihodnjemu premierju. Glavna naloga prihodnje vlade bo izpogajati novo razmerje med Veliko Britanijo in Evropsko unijo. Ta postopek mora biti zaključen v dveh letih, zaradi česar je pričakovati izstop Britanije iz Evropske unije v začetku leta 2019. Premier Cameron:

Izjava

Izid referenduma je bil presenečenje tudi za finančne trge, ki imajo enega od svojih središč v londonskem Citiju. Angleški funt je v primerjavi z dolarjem izgubil približno deset odstotkov, nekaj manj pa proti evru. Padli pa so tudi borzni indeksi po vsem svetu, v Evropi in na Japonskem med pet in deset odstotkov. Padec londonske borze je bil največji od gospodarske krize leta 2008. Angleška in Evropska centralna banka sta obe napovedali, da bosta zagotovili dodatno likvidnost na trgu.

V Franciji so včeraj ponovno potekali množični protesti proti predlagani reformi delavske zakonodaje. Tokrat so protesti potekali mirno. Zaradi nasilja, ki je spremlajlo proteste pred dobrim tednom, je protesnike spremljalo močno policijsko spremstvo. Kljub prvotni prepovedi so protesti potekali tudi v Parizu. Po navedbah sindikata CGT je po ulicah različnih mest korakalo okoli dvesto tisoč protestnikov.

Volkswagen se neuradno strinja s plačilom odškodnine v  sodnem sporu z ameriško okoljsko agencijo zaradi goljufanja pri testiranju  zdravju škodljivih  izpustov dizelskih motorjev. Vsota je 10,3 milijarde dolarjev. Spor se nanaša na nekaj manj kot pol milijona vozil znamk Volkswagen in Audi, katerih sistem nadzora motorja je imel vgrajeno skrito programsko kodo. Ta je zaznala, kdaj se na avtomobilu izvaja testiranje izpustov, in motor preklopila v poseben režim, v katerem so bile močno znižane emisije zdravju škodljivih dušikovih oksidov. Četrtina izplačanega zneska bo pokrila kazni, ki jih zahteva ameriška vlada, ostalo pa bo namenjeno odškodninam lastnikom spornih avtomobilov.  

Ameriško vrhovno sodišče je razveljavilo dekret predsednika Obame, ki je urejal status ilegalnih imigrantov. Približno štirim milijonom priseljencem, ki v ZDA živijo že daljše obdobje, je dekret zagotavljal zaščito pred izgonom, možnost legalizacije statusa in v končni fazi pridobitev ameriškega državljanstva. Odločitev sodnikov je bila razdeljena štiri proti štiri, zaradi česar je obveljala odločitev nižjega sodišča.

Turški parlament je sprejel zakon, s katerim otežuje kazenski pregon pripadnikov oboroženih sil in nekaterih državnih uslužbencev. Poleg vojakov bodo do posebnega statusa upravičeni tudi tisti javni uslužbenci, ki delujejo na področju domnevnega protiterorizma. Po novem zakonu bo kazenski pregon mogoč le s privolitvijo vojaške ali politične oblasti. Zakon se bo uporabljal retroaktivno, s čimer bo zaščitil pripradnike varnostnih organov pred pregonom tudi za domnevne zločine, storjene v zadnjem letu.

Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne je na seji za novega generalnega direktorja soglasno imenoval dosedanjega tehničnega direktorja Gorazda Skubina. Petega novembra bo zamenjal dosedanjega direktorja Blaža Košoroka, ki se je prav tako potegoval za položaj. Skubin je v slovenski energetiki že stari znanec. Svojo pot je začel v Elesu, nato pa je bil prvi direktor Borzena, ki se ukvarja s trgovanjem z električno energijo. Nato je bil med ustanovitelji podjetja intrEnergo, ki ga leta 2007 kupil avstrijski Kelag. Za stranko SMC je skupaj z njegovim naslednikom na vrhu Borezna Karlom Peršoljem in direktorjem Elesa Aleksandrom Mervarjem napisal energetski program. V začetku tega meseca ga je nadzorni svet HSE-ja imenoval v upravo družbe, kjer je opravljal dolžnosti tehničnega direktorja.