V Italiji delavci javnega sektorja stavkajo proti predlaganemu proračunu za prihodnje leto. K stavki sta pozvali dve sindikalni centrali – Italijansko združenje dela in Generalna italijanska konfederacija dela. Proračun za naslednje leto, ki ga je vlada sprejela prejšnji mesec, združuje več plačnih razredov, s čimer znižuje davčne stopnje tistim z višjimi dohodki. Poleg tega plačevanja socialnih prispevkov oprošča matere dveh ali več otrok. Po mnenju sindikatov proračun, ki ga parlament še ni potrdil, namenja tudi premalo sredstev zdravstvu in izobraževanju. Minister za infrastrukturo in transport Matteo Salvini iz desničarske Lige je v torek ukazal omejitev trajanja stavke v javnem prevozu na štiri ure, in sicer med deveto in trinajsto uro. To je polovica zakonsko dovoljenega časa stavke v javnem sektorju, ki ni klasificirana kot splošna. V drugih sektorjih, to so izobraževanje, zdravstvo, pošta in komunala, bodo stavkali osem ur. 

Nemški gospodarski minister Robert Habeck iz stranke Zelenih je odločitev ustavnega sodišča o neustavnosti nemškega zelenega sklada označil za velik udarec industrijski politiki. Po odločitvi zveznega ustavnega sodišča vlada ne bi smela v sklad za podnebno prenovo preusmeriti 60 milijard evrov neporabljenih posojil, prvotno namenjenih ukrepom za blaženje posledic epidemije covida-19. Nemška ustava omejuje dodatno državno zadolževanje na 0,35 odstotka bruto domačega proizvoda, razen v izjemnih okoliščinah, kakršna je bila epidemija. Ustavno sodišče je po pritožbi opozicijskih krščanskih demokratov odločilo, da poraba 60 milijard evrov za namen podnebnega sklada ne zadostuje ustavnim pogojem za izredno zadolževanje. Posojila iz sklada je vlada namenila denimo za gradbeni sektor, električna vozila in nadgraditev električnih polnilnic ter spodbude industriji vodika. Izplačila iz sklada je vlada po odločitvi sodišča že ustavila.

Predstavniki srbskih organizacij na Hrvaškem se ne bodo udeležili slovesnosti ob dnevu spomina na vukovarske žrtve. Predsednik Samostojne demokratske srbske stranke Milorad Pupovac je v torek napovedal, da bo danes prišel v Vukovar. Včeraj pa je poslanec Domovinskega gibanja Stipo Mlinarić zagrozil, da bodo Pupovcu z živim zidom preprečili položitev venca v Donavo. Zato ne danes ne jutri, ko bo uradna slovesnost, predstavnikov Srbov ne bo. Pred 32 leti so pripadniki nekdanje Jugoslovanske ljudske armade in srbskih paravojaških skupin po trimesečnem obleganju zasedli Vukovar, nato pa izvedli poboj več sto ujetnikov in ranjencev iz vukovarske bolnišnice. 

Izraelska vojska je bombardirala begunsko taborišče v mestu Dženin na Zahodnem bregu in z oklepnimi vozili vdrla v mesto. Okupatorjevi vojaki so izvajali racije na domovih in aretirali več ljudi. Vojaki so obkolili bolnišnice v mestu in blokirali pot intervencijskim vozilom. V zračnem napadu na begunsko taborišče je vojska ubila vsaj pet ljudi. Na Zahodnem bregu, kjer gibanje Hamas nima oblasti, je okupatorska vojska od sedmega oktobra skupno ubila 203 ljudi in jih več kot 2000 aretirala. Medtem je v Gazi izraelska vojska obstreljevala begunsko taborišče Džabalija, kjer je ubila več deset ljudi, in begunsko taborišče Nuseirat. 

Kenijski parlament je odobril vladni načrt za namestitev tisoč kenijskih policistov na Haiti. Parlament je odločitev izglasoval kljub začasni prepovedi vrhovnega sodišča. Opozicijska stranka Zavezništvo tretje poti je na vrhovno sodišče naslovila pritožbo proti odločitvi vlade, ker po njihovem ustava dovoljuje samo namestitev vojakov v tujini, ne pa tudi policistov. Vrhovno sodišče je do končne odločitve v tej zadevi prepovedalo odhod policistov na Haiti. Varnostni svet Združenih narodov je v začetku oktobra sprejel ponudbo Kenije, ki bo takó vodila mednarodno intervencijo proti tolpam. Tolpe na Haitiju nadzorujejo več delov države in štiri petine prestolnice Port-au-Prince. Za posredovanje je oktobra lani zaprosila sama haitijska vlada pod vodstvom začasnega premierja Ariela Henryja, potem ko tolp ni mogla zatreti. Svoje policijske enote poleg Kenije nameravajo poslati tudi Bahami, Jamajka ter Antigua in Barbuda. 

Vlada je sprejela dopolnitve predloga zakona o izvrševanju proračunov za naslednji dve leti. Z njimi ukinja zamrznitev usklajevanja plač javnih uslužbencev z inflacijo. Za naslednje leto določa uskladitev vrednosti socialnih transferjev v višini 70 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v letošnjem letu. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je pred enim tednom napovedal stavko, če vlada iz predloga zakona ne bo črtala člena o zamrznitvi usklajevanja plač v javnem sektorju. Po njegovih besedah bi to pomenilo de facto ukinitev socialnega dialoga, saj bi si vlada vzela pravico zakonodajno enostransko odločati o tem, kar je sicer predmet pogajanj s sindikati. Sindikati javnega sektorja po umiku spornega člena iz predloga zakona ne umikajo svoje napovedi stavke in za sedmi december napovedujejo protestni shod pred sedežem vlade. Zahtevajo takojšnje nadaljevanje pogajanj, umik prepovedi usklajevanja plač sam po sebi pa po njihovem tega še ne pomeni.

Odbor državnega zbora za finance je podprl predlog proračuna za leto 2025. Člani odbora so zavrnili vse predloge opozicijskih amandmajev. Vlada v predlogu proračuna predvideva, da bo leta 2025 država imela za 14 milijard in pol evrov prihodkov in določa odhodke v višini skoraj 16 milijard evrov. 

Minister za delo Luka Mesec je sporočil, da zamrznitve sprememb Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti ne bo, tako da stopijo v veljavo s ponedeljkom. Začetek inšpektorskega nadzora izvajanja spremenjenega zakona pa vendarle prelagajo na prihodnji januar, saj inšpektorat za delo pričakuje, da bodo imela nekatera podjetja zaradi velikega števila novosti pri implementaciji težave. Mesec je napovedal, da bodo odprli elektronski naslov, kamor bodo delodajalci lahko pošiljali pripombe, na podlagi katerih bi čez tri mesece zakon po potrebi popravili. Inšpektorat v tem času ne bo izrekal sankcij, ampak podjetjem samo svetoval pri izvajanju zakona. Spremembe zakona, ki jih je državni zbor sprejel aprila, k evidentiranju števila opravljenih ur in nadur dodajajo obvezno evidentiranje časa prihoda in odhoda delavca na delo in z dela ter evidentiranje izrabe delovnega časa. Minister za delo pojasnjuje, da je namen zakona zaščita plačila delavca za opravljeno delo. V delodajalskih združenjih so pozivali k zamrznitvi in revidiranju zakona, ker je po njihovem mnenju neživljenski in predstavlja zgolj administrativno obremenitev. Njihovemu pozivu se je pridružil gospodarski minister Matjaž Han. Proti zamrznitvi zakona so bili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer so morebitno zamrznitev označili za zamrznitev temeljnih človekovih pravic.

Akademskih 15

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovativno dejavnost je rok za oddajo prijave projekta v razpisu za financiranje projektov v letu 2024 skrajšala za mesec in pol. Datum zaključka zbiranja prijav je prestavila na 12. januar, medtem ko se je letos razpis zaključil 28. februarja. Visokošolski in šolski sindikat sta se odzvala s pozivom agenciji, naj ne spreminja roka za oddajo prijav, saj s krajšanjem v neenakovreden položaj postavlja raziskovalce, ki opravljajo tudi pedagoško delo. V prejšnjih letih je bil rok postavljen v čas po zaključku izpitnega obdobja, ko imajo raziskovalci manj pedagoških obremenitev in lahko več časa posvetijo pripravi prijave projektov. Agencija je odločitev za premik roka sprejela, da bi si podaljšala čas za recenzijski postopek in objavo rezultatov še pred poletjem, sindikat pa vztraja, da je časa dovolj. Ob tem so spomnili, da je agencija ocenjevalni postopek pri prejšnjem razpisu, torej letos, razvlekla čez poletje na skupno sedem mesecev, posledično pa so nekateri raziskovalci za več mesecev ostali brez financiranja. 

OFF je pripravil Matej, akademsko vest je prispevala Karin.

Vir slike: Wikimedia Commons, obrezano