Preiskovalna komisija Združenih narodov v novem poročilu o dogajanju v Siriji ugotavlja, da sta v preteklosti obe strani, vpeti v državljanski konflikt, uporabili kemično orožje. Preiskovalci Združenih narodov, kot pravijo, na podlagi utemeljenih razlogov domnevajo, da naj bi tako sirske vladne sile zveste predsedniku Bašarju Al Asaadu kot tudi uporniki najmanj štirikrat v obdobju med januarjem in majem letos posegli po kemičnem orožju za množično uničevanje. Za kakšno vrsto kemičnega orožja je šlo in kdo natančno ga je v določenih primerih uporabil, poročilo ne navaja. Združeni narodi so ob tem oblasti v Damasku ponovno pozvali, da v državo spusti eksperte za kemično orožje, ki bi lahko ugotovili dejansko stanje.



V Turčiji se že peti dan nadaljujejo protivladni protesti, ki so konec minulega tedna zajeli vsa večja mesta v državi. Demonstracije, ki jih že vse od začetka zaznamuje agresivno posredovanje policije, so medtem zahtevale že drugo, uradno smrtno žrtev. Med ponedeljkovimi protesti je bil v mestu Antakya na jugu države s strani neznanega napadalca ustreljen 22-letni Abdullah Comert, sicer član največje opozicijske Republikanske ljudske stranke. Isti dan je v Carigradu umrl tudi 20-letnik, ki se je znašel v skupini protestnikov, v katero je namerno zapeljal voznik avtomobila. Neuradno naj bi bilo smrtnih žrtev veliko več.



Protivladne protestnike, ki so se prvič zbrali minuli petek zaradi nasprotovanja gradnji shoping centra v parku ob trgu Taksim v Carigradu, je medtem podprla Konfederacija turških sindikatov javnega sektorja, ki je začela s podporno dvodnevno stavko. Konfederacija, ki zastopa 240.000 zaposlenih v javnem sektorju in 11 področnih sindikatov, je ob začetku stavke opozorila na nesprejemljiv državni teror nad miroljubnimi protestniki, ki ne pojenja tudi po več dneh in kljub številnim opozorilom iz tujine. Drugačnega mnenja je turški premier Recep Tayyip Erdogan, v preteklosti sicer velik podpornik libijskih in sirijskih vstajnikov, ki se je po ostrem obračunu s protestniki, po njegovem skrajneži, mirno odpravil na uradni obisk v Maroko, češ da se razmere v domovini umirjajo.



Sodišče v Kairu je 43 aktivistov, ki naj bi za delovanje nevladnih organizacij iz tujine nezakonito prejemali denarna sredstva in delali brez ustreznih dovoljenj, obsodilo na zaporne kazni. 27 aktivistom, ki so jim sodili v odsotnosti, je sodišče naložilo 5-letno zaporno kazen, 5 jih je poslalo v zapor za 2 leti, preostala enajsterica pa je bila obsojena na pogojne kazni. Sodišče je ob tem odredilo tudi trajno zaprtje nevladnih organizacij, za katere so delali obsojeni, med drugim tudi egiptovski izpostavi ameriških organizacij Hiša svobode in Nacionalni demokratični inštitut ter nemško Fundacijo Konrada Andenauerja. Egiptovske oblasti so začele s pregonom nevladnikov sicer že decembra 2011, ko sta vojska in policija v okviru preiskave o domnevnem nezakonitem financiranju lokalnih in tujih organizacij po vsej držav izvedli racije v prostorih 17 nevladnih skupin. Sodni proces se je začel februarja 2012, večina obtoženih aktivistov pa je Egipt zapustila kmalu po tem, ko so oblasti umaknile prepoved potovanja zanje v zameno za plačilo varščine.



Generalni sekretar Nata Andres Fogh Rasmussen je na srečanju obrambnih ministrov držav članic Zveze v Bruslju napovedal, da bo NATO v Libijo poslal skupino strokovnjakov, ki bodo preverili možnost za misijo, v okviru katere bi inštruktorji NATA urili libijsko vojsko. Skupina strokovnjakov bi možnosti urjenja v Libiji preverila do konca junija, ko bo to zavezništvo tudi sprejelo končno odločitev. Severno-atlantska zveza naj bi skupaj z libijskimi oblastmi definirala področja skupnega delovanja, na katerih bi bila pomoč zveze najučinkovitejša. Možnost Natove misije za urjenje je sicer že včeraj napovedal neimenovani visoki obrambni uradnik Združenih držav Amerike.



Združene države Amerike so prvič ponudile denarno nagrado za informacije, ki bi jih pripeljale na sled najbolj iskanih islamistov v severni in zahodni Afriki. State department je tako potrdil, da ZDA za informacijo, ki bi jih pripeljala do domnevnega vodje severnonigerijskih upornikov Boko Haram Abubakarja Shekaua, ponuja 7 milijonov dolarjev, nekoliko skromnejšega plačila pa se lahko nadejajo tisti, ki bodo ameriškim oblastem razkrili vodilne pripadnike afriške Al Kaide ter Gibanja za enotnost in džihad v Zahodni Afriki. Informacije o dveh najbolj iskanih pripadnikih teh uporniških skupin, Mokhtarju Belmokhtarju in Yahayu Abu El Hammamu, so po ameriški ocenah vredne 5 milijonov dolarjev, medtem ko za koristne namige za nižje pripadnike omenjenih uporniških skupin ameriški preiskovalci ponujajo še 2 milijona manj. Vse omenjene skupine so bile v zadnjem času na afriškem kontinentu med najaktivnejšimi, ameriški preiskovalci pa se bojijo predvsem njihovih morebitnih medsebojnih povezav.



Zaplet z na smrt bolno nosečnico v Salvadorju, znano zgolj pod psevdonimom Beatriz, ki ji je salvadorsko ustavno sodišče pred časom zavrnilo prošnjo za odobritev splava, so rešili s carskim rezom. Hudo bolna nosečnica, ki trpi za lupusom, ki slabi imunski sistem, je zaradi ogroženega življenja že pred časom salvadorsko ustavno sodišče zaprosila, da izjemoma odobri opraviti splav, ki je sicer v državi ustavno prepovedan. Z obrazložitvijo, da pravice matere nikakor nimajo prednosti pred pravicami nerojenega otroka, je sodišče Beatriz prošnjo zavrnilo, zaplet pa je rešila salvadorska ministrica za zdravje Maria Isabel Rodriguez, ki je odobrila poseg s carskim rezom. Ministrica je ob sprejemu odločitve pojasnila, da pri carskem rezu ne gre za splav, pač pa za sprožen porod. Beatriz, ki bi v primeru vztrajanja pri splavu tvegala 50-letno zaporno kazen, je po posegu v stabilnem stanju, medtem ko je dojenčica, ki se je razvijala brez dela možganov in lobanje in je imela malo možnosti za preživetje, nekaj ur po rojstvu umrla. Primer je dvignil veliko prahu v mednarodni javnosti, k dostojnemu ukrepanju je že pred časom Salvador opozorilo tudi Medameriško sodišče za človekove pravice v San Joseju v Kostariki.

Civilne žrtve vojne v Bosni in Hercegovini so ostro obsodile predlog zakona o dopolnilu zakona o obligacijskih odnosih, ki ga je po hitrem postopku v parlamentarno proceduro poslala vlada Federacije Bosne in Hercegovine in ki, med drugim, nalaga prekinitev vseh odškodninskih sodnih postopkov, povezanih z žrtvami vojne. Vlada v Sarajevu sicer obljublja, da se bodo postopki nadaljevali, ko bo sprejet poseben zakon o vojnih žrtvah, ki bo reguliral tudi odškodninsko odgovornost, a žrtve vojnih zločinov in njihovi predstavniki temu ne verjamejo. Prepričani, da gre za medsebojni dogovor vodilnih politikov v federaciji in Republiki Srbski, s katerimi želijo amnestirati vojne zločine. Govorili smo s predsednico Zveze civilnih žrtev vojne kantona Sarajevo Senido Karović.

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje.