Vrhovni poveljnik slovenskih oboroženih sil Borut Pahor si je skupaj s hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović ogledal mednarodno vojaško vajo Ščit 17, na kateri poleg približno 600 hrvaških vojakov sodeluje tudi 50 pripadnikov različnih enot Slovenske vojske. Sicer še vedno ni znano, če sta imela usklajene barve vetrovk.

Kaj kmalu pa se jima bo pri tovrstnih ceremonijah lahko pridružil kolega iz Črne gore. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč danes podpisal protokol, ki Črnogorcem skoraj dokončno odpira pot v zavezništvo NATO. Nekdanji najmanjši jugoslovanski republiki morata za dokončni vstop v severnoatlantski pakt prikimati še Nizozemska in Španija. Polnopravno članstvo si Črna gora lahko obeta že konec maja.

Na rokovanje in nasmejano fotografiranje pred zastavami pa je več kot očitno nepripravljena tajska vojaška hunta. Slednja je namreč zavrnila ponudbo islamske separatistične skupine Nacionalna revolucionarna fronta. Ta je predlagala mirovna pogajanja, ki bi jim prisostvovali mednarodni opazovalci. Gre za največjo oboroženo skupino v tajskih južnih regijah Pattani, Yala in Narathiwat, ki so bile leta 1909 priključene Tajski. Ministrski predsednik Tajske Prayuth Chan-ocha je mirovna pogajanja z mednarodno udeležbo zavrnil, ker trdi, da so mirovna pogajanja interna zadeva. Prayuth se sicer pogaja z drugo separatistično skupino Mara Pattani, ki pa naj ne bi imela nobene moči na terenu. Ponovni val separatističnih izgredov ta mesec je povzročila implementacija nove ustave, ki je dodobra zakoličila vladavino vojaške hunte.

Brezkompromisnost pa je pokazal tudi madžarski predsednik Viktor Orban, ki je navkljub množičnim protestom v zadnjih tednih podpisal spremembo zakona o visokem šolstvu, ki predstavlja pretnjo obstoju Srednjeevropske univerze. Protesti naj bi se nadaljevali, naslednji je sklican za jutri.

Za najbolj učinkovit način soočanja s protesti pa se je izkazala kar njihova prepoved. To očitno dobro ve predsednik Konga Joseph Kabila. Potem ko je v petek na premiersko mesto imenoval Bruna Tshibala, izobčenca iz največje opozicijske stranke, je ta pozvala k množičnim demonstracijam. Kabili je predsedniški mandat potekel decembra lani, a se ga pregovorno oklepa kot pijanec plota. Po ustavi mu namreč ni dovoljeno več kandidirati. Po mirovnih pogajanjih decembra, ki jih je sponzorirala katoliška cerkev, je Kabila pristal na to, da do konca leta 2017 organizira volitve, do takrat pa vodenje vlade prepusti opoziciji. S tem, ko je enostransko imenoval opozicijskega izobčenca, pa je v opozicijo vnesel razkol in nezadovoljstvo. Z nezadovoljstvom se bodo oblasti spopadle tako, da bodo razgnali vsak zbor državljanov z več kot 10 ljudmi.

Nezadovoljstvo pa preveva tudi zaporniške paznike v francoskem zaporu Fleury-Merogis. Nekaj sto jih je zaprlo dostop do zapora z gorečimi pnevmatikami in s tem opozorilo na prenatrpanost zapora in pomanjkljivo varovanje kot posledico manka zaposlenih. Akcije zaporniških paznikov pa niso sprožile solidarnosti v policijskih vrstah. Slednji so s solzilcem poskušali razgnati paznike in vzpostaviti red, kar pa jim še vedno ni uspelo. Zapor južno od Pariza naj bi se sicer spopadal kar s 190 odstotno prezasedenostjo.

Guvernerka ukrajinske centralne banke Valerija Gontareva je odstopila. Razlog za njen odstop je razočaranje nad delovanjem pravne države, ki je omogočilo, da so tajkuni in pralci denarja ušli kazni. Opozorila je tudi na stanje v decembra nacionalizirani Privat Banki. Ta naj bi še večer pred nacionalizacijo opravila za 560 milijonov evrov nezakonitih nakazil osebam, tako ali drugače povezanim z upravo banke. Poleg tega naj bi banka v kratkem potrebovala dobrih 5 milijard evrov vredno dokapitalizacijo. Od nacionalizacije naprej naj bi ukrajinska država v banko zlila že dobre 4 milijarde evrov.    

Civilna iniciativa Piran-Pirano je danes občinskim predstavnikom predala zbrane podpise za razpis občinskega referenduma o februarja sprejetem prostorskem aktu za pozidavo parcel na letoviškem območju Fiesa. Civilna iniciativa trdi, da je pozidava, ki jo omogoča sprejeti prostorski akt in predvideva tudi izgradnjo apartmajskih kompleksov, preobsežna in zanemarja potrebe lokalne skupnosti. Občinski predstavniki referendum in odločitev, ki jo odpira, vidijo povsem drugače:

Izjava

Več o piranskih parcelnih peripetijah boste lahko slišali v offsajdu ob 17-ih.