BrukOFF Merzu

Audio file
Vir: Steffen Prößdorf, Wikimedia Commons, prirejeno
Vir: Wikipedia, All creative commons
Audio file
24. 2. 2025 – 17.00
Zmaga CDU/CSU na nemških parlamentarnih volitvah

Kandidat za nemškega kanclerja Friedrich Merz iz Krščansko demokratske unije ni zbral večine glasov za potrditev v spodnjem domu parlamenta. V prvem krogu tajnega glasovanja je zanj glasovalo 310 poslancev 630-članskega parlamenta. Proti je glasovalo 307 poslancev, trije so bili vzdržani, devet odstotnih, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Stranki, ki sta oblikovali koalicijo za sestavo vlade – Merzova Krščansko demokratska unija in Socialdemokrati odstavljenega kanclerja Olafa Scholza – imata v parlamentu po februarskih predčasnih volitvah skupaj 328 poslancev. To je prvič v zgodovini nemškega parlamenta, da kancler ni bil potrjen v prvem krogu. Parlament ima zdaj dva tedna časa, da izvoli novega kanclerja z absolutno večino. Po izteku tega roka za potrditev kanclerja zadostuje relativna večina.

Romunski premier Marcel Ciolacu je odstopil in napovedal izstop svoje Socialdemokratske stranke iz koalicije, kar pomeni njen razpad. Ciolacu pojasnjuje, da je vladna koalicija izgubila legitimnost po zmagi nacionalista Georgeja Simiona v prvem krogu predsedniških volitev in izpadu kandidata koalicijske Nacionalliberalne stranke Crina Antonescuja iz drugega kroga. Vodenje vlade začasno prevzema notranji minister Cătălin Predoiu. Zmagovalec prvega kroga ponovnih predsedniških volitev George Simion iz nacionalističnega Zavezništva za zedinjenje Romunov je kandidaturo vložil šele potem, ko je ustavno sodišče kandidiranje prepovedalo zmagovalcu decembrskih razveljavljenih volitev Călinu Georgescuju. V drugem krogu, ki bo potekal 18. maja, bo njegov protikandidat župan Bukarešte Nicușor Dan. Z odstopom premierja Ciolacuja je razpadla koalicija socialdemokratov, nacioalliberalov in Demokratičnega zavezništva Madžarov v Romuniji, ki je nastala po parlamentarnih volitvah lanskega decembra.

Izraelska vojska je bombardirala jemensko pristaniško mesto Hodejda v odgovor na raketiranje izraelskega letališča Ben Gurion s strani jemenskega uporniškega gibanja Ansar Alah, bolj znanega kot Hutiji. V izraelski vojski navajajo, da so ciljali tovarno cementa. Z ministrstva za zdravje hutijevske vlade poročajo o 21 ranjenih v izraelskem bombardiranju. Poleg tega izraelska vojska bombardira še provinco Hama v Siriji, dolino Beka v južnem Libanonu in Gazo, kjer je v včeraj ubila vsaj 54 ljudi in vsaj sedem danes. Na Zahodnem bregu okupatorska vojska z buldožerji ruši stanovanjske stavbe v vasi Masafer Jata in begunskem taborišču Nur Šams.

Vir: Quaysnews, Creative commons.
Audio file
4. 4. 2025 – 17.00
Razvoj dogodkov v sudanski državljanski vojni

Mednarodno kazensko sodišče v Haagu je zavrnilo nadaljnjo obravnavo tožbe Sudana proti Združenim arabskim emiratom zaradi kršenja konvencije o genocidu z dobavljanjem orožja sudanskim paravojaškim Silam za hitro posredovanje. Sodišče je ugotovilo, da nima pristojnosti. Emirati so sicer podpisniki konvencije, vendar s pridržkom do člena, ki omogoča tožbe na sodišču v Haagu. Sudan je tožbo skupaj z zahtevo po sodnem ukazu Emiratom, naj z oboroževanjem nasprotnika sudanske vlade v državljanski vojni prekine in stori vse, kar lahko, za preprečitev pobojev nad Masaliti v Darfurju, vložil marca. Medtem tretji dan poteka zračni napad Sil za hitro posredovanje na mesto Port Sudan, kjer se zaradi zavzetja prestolnice Kartum s strani paravojaških sil v prvih mesecih vojne nahaja začasni sedež vlade. Sile za hitro posredovanje so z droni bombardirale letališče, skladišče goriva in hotel.

Srbija

Študenti v blokadi na več srbskih univerzah so na socialnih omrežjih objavili zahtevo po takojšnjem razpustu parlamenta in predčasnih parlamentarnih volitvah. Poziv utemeljujejo z dejstvom, da vlada po šestih mesecih protestov ni izpolnila zahtev študentov, tako da predvidevajo, da jih tudi ne želi in ne more izpolniti. Ob tem napovedujejo, da blokade fakultet ostajajo do izpolnitve zahtev tudi v primeru razpisa predčasnih volitev in oblikovanja nove koalicije. Svojih predstavnikov na na morebitnih volitvah ne bodo kandidirali.

Vir: Tia Kozjek
Audio file
1. 3. 2025 – 11.00
Prenos v živo s protesta v Nišu

Pred tem so študenti v blokadi oznanili oblikovanje državljanske iniciative, ki bo služila kot platforma za sodelovanje študentskega gibanja in vseh državljanskih skupin, ki ga podpirajo. K pridružitvi iniciativi pozivajo vse formalne, neformalne, državljanske, strokovne in civilne skupine, ki simpatizirajo s študentskimi protesti. Sporočilo o oblikovanju iniciative je podpisalo osem združenj, med njimi Združeni šolniki Srbije, platforma Zahteve inženirjev, Zveza ekoloških organizacij Srbije, Združenje potrošnikov Efektiva in skupina zaposlenih na javni radioteleviziji pRoTeSt – Združeni delavci RTS-a.

Okrog 150 študentov in 50 maturantov iz Novega sada se je pridružilo protestnemu pohodu v Loznico, imenovanemu »Marš na Drino«. Na pohod so se včeraj odpravili študenti in srednješolci iz Beograda. V Loznici načrtujejo večji protest devetega maja. Medtem so se ultramaratonci na protestnem teku do Bruslja odpravili iz Ulma proti današnjemu cilju v Stuttgartu.

Slovenija

Vir: Ape Lad, Flickr.
Audio file
18. 3. 2025 – 14.30
O izjemnih in neizjemnih

Slovenska demokratska stranka je predlagala zakon, s katerim želijo ukiniti zakon o izjemnih dodatkih k pokojninam iz leta 1974. Poslanec SDS Andrej Hoivik, ki je na novinarski konferenci predlog predstavil, je dejal, da bo sprejetje predloga omogočila šele zavrnitev dodatka k pokojnini na referendumu. Za referendum o uveljavitvi zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti se je začelo predčasno glasovanje. Poteka danes, jutri in v četrtek med sedmo zjutraj in sedmo zvečer na 97 voliščih. V upravni enoti Ljubljana je volišče za vseh 14 volilnih okrajev v veliki dvorani Hale Tivoli na Celovški cesti 25. Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti zakonu glasovala večina udeležencev referenduma, ki morajo hkrati predstavljati petino vseh volilnih upravičencev.

Akademskih 15

Vir: Wikipedia
Audio file
3. 4. 2025 – 19.00
O finačnih skladih univerz

Vlada Donalda Trumpa je Univerzi Harvard včeraj naznanila zamrznitev vseh nadaljnjih sredstev zveznega financiranja za raziskave v primeru, da Harvard nadaljuje z zavračanjem vladnih zahtev. Ministrica za izobraževanje, Linda McMahon, je na dekana naslovila odprto pismo, ker je vodstvo Harvarda zavrnilo vladne zahteve po spremembah delovanja, o katerih smo že poročali. V pismu ministrica obtožuje univerzo protivladnega delovanja in smešenja ameriškega javnega šolstva. Manko javnega financiranja bi prizadel predvsem raziskovalce in štipendiste. Štipendisti sicer predstavljajo 55 odstotkov dodiplomskega študentstva. Univerza Harvard se delno financira tudi preko donacij alumnov, vendar bi takšen ukrep finance vseeno okrnil za več kot milijardo dolarjev letno. Vodstvo univerze v odzivu zavrača vladna poseganja v avtonomijo univerze.

Audio file
3. 5. 2024 – 16.00
Propalestinske zasedbe univerz in odgovori vodstva

Državna tožilka zvezne države Michigan, Dana Nessel, je včeraj umaknila obtožnico proti sedmim študentom Univerze v Michiganu, ki so se novembra lani udeležili propalestinskega protesta na kampusu. Protestniki, ki so se izrekli za nedolžne, so bili obtoženi vdora na ozemlje in upiranja policistom. Po besedah državne tožilke je razlog za umik obtožnice nesmotrna poraba sredstev njenega oddelka, ki bi se porabila v primeru nadaljnjega sojenja. Ob tem je dodala, da bi razumna porota študentske protestnike obtožila.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ, je konec aprila na tiskovni konferenci začel z zbiranjem podpisov za akcijo z naslovom »Za manj otrok v skupini, za večjo kakovost«, s katero želijo ukiniti fleksibilni normativ, torej možnost občin, da vrtčevskim skupinam po potrebi povečujejo kapaciteto za dva dodatna otroka. Po besedah predsednice glavnega odbora SVIZ in Sindikalne konference predšolske vzgoje SVIZ Marjane Kolar, so se razmere v predšolski vzgoji od sprejetja možnosti povečanja skupin izrazito spremenile. Ker so se generacije predšolskih otrok zmanjšale, se posamezni oddelki ukinjajo, število zaposlenih upada, poleg tega pa je v vrtce vključenih vedno več otrok s posebnimi potrebami in jezikovnimi ovirami, možnost povečanja kapacitet pa se izrablja za varčevanje občinskih sredstev. Skupnost občin Slovenije akciji nasprotuje, saj menijo, da fleksibilni normativ ščiti pravice vseh otrok do mesta v vrtcu. V sporočilu za javnost so v Skupnosti občin Slovenije sporočili, da so se glede zbiranja podpisov obrnili na Informacijskega pooblaščenca, saj naj bi prejeli odzive tako občin kot staršev, da nekateri vrtci pozivajo k podpisu sindikalne akcije. Ob tem največjo skrb izražajo zaradi kršitve varstva osebnih podatkov staršev za namene sindikalne aktivnosti.

 

OFF je pripravil Matej, univerzitetni blok novic pa Manica z mentorico Viko. 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.