Skrajna desnica stopničko bližje zmagi
V Nemčiji so potekale predčasne parlamentarne volitve, na katerih je, brez presenečenj, slavila Krščansko-demokratska unija, znana pod kratico CDU/CSU. Ta si je zagotovila 29 odstotkov glasov in tako zasedla 208 sedežev v 630-članskem parlamentu. Kljub zmagi je stranka dosegla drugi najslabši rezultat v zgodovini in slabšega, kot so napovedovale javnomnenjske ankete. Stranka je tako po obdobju vladavine semaforske koalicije ponovno dobila možnost za oblikovanje vlade, kar naj bi se po obljubah kanclerskega kandidata Friedricha Merza zgodilo do velike noči. Zmagi Krščansko-demokratske unije je botrovalo zlasti nezadovoljstvo s prejšnjo vlado kanclerja Olafa Scholza. Volivci so se tako avtomatsko obrnili k največji opozicijski stranki. Kot pojasnjuje berlinski dopisnik portala Euractiv, Nick Alipour, pa so k zmagi CDU/CSU prispevale tudi osrednje teme predvolilne kampanje, s katerimi je zmagovalna stranka tudi poskušala pridobiti glasove.
A bolj kot zmaga Krščansko-demokratske unije je odmeval rezultat skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo, krajše AfD , ki si je z 21 odstotki glasov priborila 152 poslanskih mest. S tem se je AfD prvič uspelo vriniti med socialdemokrate in krščanske demokrate, ki se že desetletja izmenjujejo na prvem oziroma drugem mestu.
Medtem ko je Alternativa zabeležila najboljši volilni rezultat na parlamentarnih volitvah, pa je Socialdemokratska stranka, krajše SDP, zabeležila najslabši rezultat v zgodovini. Prejela je 16 odstotkov glasov in se tako znašla na tretjem mestu. Alipour pojasnjuje, da je slab izkupiček za SDP predvsem posledica nezadovoljstva ljudi z vlado, ki so jo vodili prav socialdemokrati.
Ceno neuspešnosti prejšnje vlade so plačali tudi Zeleni, ki so prejeli slabih 12 odstotkov glasov in si zagotovili 85 poslanskih mest. Stranka si je sicer obetala boljši rezultat kot na parlamentarnih volitvah leta 2021, ko so dosegli slabih 15 odstotkov. Vodja stranke Robert Habeck je zaradi izgube podpore že obljubil, da se bo umaknil z vodilnega položaja. Podrobneje rezultat, ki so ga dosegli Zeleni, pojasni sogovorec.
Če se je socialdemokratom in Zelenim uspelo prebiti v parlament, pa te sreče niso imeli liberalci oziroma Svobodna demokratska stranka, krajše FDP, ki ji ni uspelo preseči parlamentarnega praga. Po mnenju sogovorca je izpadu liberalcev iz parlamenta botrovalo tudi dejstvo, da so mnogi volivci FDP pripisovali odgovornost za razpad semaforske koalicije. Spomnimo, FDP je izstopila iz koalicije, potem ko je Scholz z mesta finančnega ministra odstavil Christiana Lindnerja iz vrst liberalcev. Razlog za Scholzevo odločitev je bilo Lindnerjevo nasprotovanje razglasitvi izrednih razmer zaradi vojne v Ukrajini, s čimer bi lahko vlada zamrznila ustavno fiskalno pravilo.
Nepričakovano dober rezultat je dosegla stranka Levica oziroma Die Linke, ki je z devetimi odstotki glasov pridobila 64 stolčkov, kljub temu da ji je po nekaterih napovedih grozil izpad iz parlamenta. Več Alipour.
Poleg prej omenjene FDP je iz parlamenta izpadlo tudi Zavezništvo Sahre Wagenknecht, ki mu je sicer zmanjkalo le okoli 0,03 odstotka glasov. Alipour pojasni, da je prav dober rezultat Levice verjetno prispeval k slabšemu rezultatu od Levice odcepljenega zavezništva.
Merz je napovedal, da bo skušal koalicijo oblikovati s socialdemokrati, in se zavezal, da vlade ne bo oblikoval z Alternativo za Nemčijo. Sodelovanje s SPD namreč CDU/CSU omogoča zadostno večino, zato ne potrebuje drugih strank, kot so na primer Zeleni.
A zmaga CDU/CSU in njeno zanikanje prihodnjega sodelovanja z Alternativo za Nemčijo nikakor ne pomenita, da so se Nemci izognili vladavini skrajne desnice. Krščansko-demokratska unija je namreč že ustvarila teren za brezsramno sodelovanje z AfD – pripravlja skrajni desnici všečne zakone in računa na njene glasove pri podpori antimigrantskim resolucijam in zakonom. S tem stranki AfD utrjujejo pot in legitimirajo ksenofobne in druge skrajno desne politike.
Dodaj komentar
Komentiraj