V Kolumbiji so se v večjih mestih začeli množični zbori v podporo ekonomskim in socialnim reformam, ki jih je predlagal predsednik Gustavo Petro. Reforme so del agende predsednika za zmanjševanje revščine in neenakosti v državi. Shodi, h katerim je pozval Petro, so se začeli dan po tem, ko je v kongresu predstavil zdravstveno reformo, s katero si želi pospešiti dostop do zdravstvene oskrbe in zvišati plače v zdravstvenem sektorju. Poleg tega se je zavzel za uvedbo reform na področju dela in pokojnin ter za spodbujanje programov, ki bi študentom iz revnih družin omogočili brezplačen dostop do univerzitetnega izobraževanja. Podporniki predlaganih reform želijo s shodi na ulicah pokazati kongresu in ustavnemu sodišču, da imajo predsednikove ideje ljudsko podporo. Petro je svojo koalicijo v kongresu zgradil s podporo levih, sredinskih in desnih strank, kar mu je omogočilo, da je v prejšnjem letu izvedel davčno reformo. Pravo jabolko spora, ki povzroča zlome znotraj te koalicije, pa predstavlja prav na novo napovedana zdravstvena reforma, konkretno jo zavrača stranka Demokratični center, ena izmed redkih opozicijskih strank.

V državah Evropske unije je stopil v veljavo mehanizem za dinamično omejevanje cen zemeljskega plina, glede katerega so države članice dogovor dosegle decembra. Mehanizem se bo sprožil, če bo cena zemeljskega plina za mesec vnaprej na nizozemski borzi Title Transfer Facility, krajše TTF, tri dni zapored presegala 180 evrov na megavatno uro. Kot drug pogoj velja, da bo morala obenem cena tri dni zapored za vsaj 35 evrov presegati cene utekočinjenega zemeljskega plina na svetovnih trgih. V primeru sproženja bo mehanizem veljal za 20 dni, v primeru prenehanja pogojev pa bo samodejno prenehal delovati. Mehanizem lahko Evropska komisija tudi ustavi, če bi zaradi njega prišlo do tveganja za varnost dobave energije, za finančno stabilnost, ali če bi se povečala poraba plina. Cene zemeljskega plina na borzah so se od začetka pogovorov o mehanizmu sicer že močno znižale.

Nemška sindikalna centrala Verdi je za petek napovedala stavke letaliških delavcev na letališčih v Münchnu, Stuttgartu, Hamburgu in drugih mestih. Delavci bodo stavkali zaradi spodletelih pogajanj o zvišanju plač in izboljšanju pogojev dela. Podobno stavkovno akcijo je v januarju sindikat Verdi že vodil na letališčih v Berlinu in Düsseldorfu. 

Indijski uslužbenci davčne uprave drugi dan preiskujejo pisarne britanske nacionalne radiotelevizije BBC v New Delhiju in Mumbaju. Racijo pisarn so začeli slab mesec po tem, ko je indijska vlada BBC-ju prepovedala predvajanje dokumentarnega filma, ki kritizira vlogo premiera Narendre Modija v protimuslimanskih izgredih v Gudžaratu  leta 2002. Modi je takrat vodil provinco Gudžarat. Al Jazeera po svojem viru iz britanske televizije poroča, da so zaposlenim zaplenili mobilne telefone in računalnike. Indijska tiskovna agencija Press Trust pa poroča, da davčni agenti izdelujejo kopije elektronskih in fizičnih dokumentov o finančnem poslovanju pisarn. Davčna uprava je kot razloge za preiskave BBC-ja navedla namerno neupoštevanje pravil o transfernih cenah in obsežno preusmerjanje dobička. Dvodelni dokumentarec z naslovom “India: The Modi Question” sicer v Indiji ni bil nikoli uradno na voljo, vendar je bil naložen na več platform družbenih omrežij, lokalne oblasti so se trudile zaustaviti predvajanja tudi na več univerzah. 

Nicola Sturgeon je po osmih letih odstopila s funkcije škotske premierke. Razloga za odstop ni navedla, kot je dejala na tiskovni konferenci, pa je o odstopu razmišljala že dlje. Kot pravi, v glavi in srcu ve, da je prišel njen čas. Škotski parlament je konec minulega leta sprejel reformni zakon o priznavanju spola, ki bi transspolnim osebam olajšal pravno priznanje dejanskega spola. Britanska vlada Rishija Sunaka je zakon blokirala, ker bi ta vplival na zakone v ostalih delih Združenega kraljestva. Sturgeon je dejanje londonske vlade označila za frontalen napad na škotski parlament. 

Italijansko sodišče je nekdanjega premiera Silvia Berlusconija oprostilo podkupovanja prič v zadevi “bunga bunga”. Obtožen je bil, da je 24 gostom svojih zloglasnih zabav plačal, da so krivo pričali na sodnem procesu, na katerem so mu sodili zaradi plačevanja za spolne usluge 17-letni plesalki. Tega je sicer bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov o tem, da je vedel za starost ženske, ki jo je plačeval. Sodni proces glede podkupovanja je bil razpet med Sieno, Rimom in Milanom, ker so tam živele priče. V Sieni in Rimu je bil oproščen že prej, tokratna milanska razsodba pa je bila najodmevnejša od vseh treh. Berlusconi je v preteklosti sicer priznal, da je svojim gostom dajal denar, ampak le kot kompenzacijo za oškodovanje njihovega ugleda.

Civilna iniciativa “Melamin mora ven iz mesta” in okoljevarstvena organizacija Rovo kočevskemu podjetju Melamin očitata, da namerava razširiti svojo proizvodnjo s pomočjo obvoda okoljevarstvenih dovoljenj. Družba je za svoje delovanje leta 2010 pridobila okoljevarstveno dovoljenje za naprave, ki povzročajo industrijske emisije in okoljevarstveno dovoljenje za obrat. Leta 2020 so v luči načrtovane gradnje novih skladiščnih prostorov želeli doseči spremembo prvega dovoljenja, a ta ni bila sprejeta, saj je Agencija Republike Slovenije za okolje ugotovila, da bi predhodno morala biti izvedena presoja vplivov na okolje. Potrebno dokumentacijo za presojo vplivov je Melamin izdelal, a je zaradi eksplozije v podjetju 12. maja lani niso oddali, zato spremembe niso bile odobrene. Leta 2021 so iz podjetja zaprosili tudi za spremembo drugega dovoljenja, ki je bila odobrena nekaj dni pred eksplozijo, pravnomočna pa je postala štiri dni po njej. V civilni iniciativi in Rovu so prepričani, da Melamin namerava širiti proizvodnjo prek drugega dovoljenja, za katerega ni potrebno pridobiti presoje vplivov na okolje. Dovoljenje podjetju dovoljuje tretjinsko širitev skladiščenja nevarnih snovi, podjetje pa naj bi ga po trditvah civilne iniciative izkoristilo za tretjinsko širitev same proizvodnje, med drugim tudi na nekaterih dodatnih zemljiščih. Melamin očitke zanika in trdi, da je vsako povečanje proizvodnje vezano izključno na prvo dovoljenje. Glede dodatnih parcel navajajo, da bodo tam gradili le skladišča nenevarnih surovin. Stanje dodatno oriše član okoljevarstvene organizacije Rovo Gorazd Marinček.

Izjava

Dodatne kritike s strani civilne iniciative letijo tudi na to, da je ministrstvo podjetju spremenjeno dovoljenje izdalo po lanski nesreči. Iz ministrstva odgovarjajo, da je do nesreče prišlo že po izdaji odločbe, tako da niso imeli pravne podlage za zaustavitev oziroma ponovno presojo postopka odobritve sprememb. Rovo je na vlado naslovil zahtevo, naj organi nadzora preverijo pravilnost izdaje dovoljenj. 

Izjava

Skupščina Darsa je z mesta nadzornika odpoklicala Metoda Dragonjo. V nadzorni svet so imenovali Saša Rinka [ in Tomaža Kuntariča. Eden od dvojice novo imenovanih bo tudi prevzel mesto nadzornika družbe. Rink je sicer direktor ljubljanskega stanovanjskega sklada, Kuntarič pa je nekdanji direktor Slovenske odškodninske družbe. Kot je Dragonja dejal v izjavi za časopis Finance, je bil z mesta nadzornika odpoklican zaradi tega, ker je opozarjal na nepravilnosti. Povedal je, da je od nastopa na mesto nadzornika odkril več kršitev, povezanih z integriteto, med drugim to, da je družba sklenila pogodbo z enim od nadzornikov ter da pogodbe z izvajalci ne bi smele biti vezane le na gradbene vrednosti, temveč bi morala biti ureditev vrednostnih razmerij uravnotežena z inflacijo. Dragonja je prav tako dodal, da ne namerava več sodelovati v nadzornih svetih katerekoli družbe.

Evropska komisija znova toži Republiko Slovenijo na sodišču Evropske unije, ker država ni v celoti udejanila odločitve sodišča iz julija 2015. Slovenija ni pravočasno odstranila nezakonitih odpadkov z nevarnimi snovmi v Bukovžlaku, na dveh območjih, na katerih je včasih stalo podjetje Cinkarna. Prvo od območij je bilo sicer sanirano, drugo pa ostaja neurejeno. Komisija pričakuje, da bo država sprejela potrebne ukrepe za zaprtje in sanacijo odlagališča v okolici Celja, saj območje predstavlja nevarnost za okolje in zdravje ljudi. 

 OFF je pripravil Filip, mentoriral je Premrov. 

Foto: rpirejeno po  vir1, vir2 , creative commons