Predstavniški dom Združenih držav Amerike je potrdil zakon o tako imenovanih sanjačih. Gre za osebe, ki so jih še mladoletne v ZDA pripeljali starši ali skrbniki. Zakon bi veljal tudi za begunce. Podprlo ga je 228 poslancev, 197 pa jih je glasovalo proti. Zakon bo približno dvema milijonoma ljudi za deset let zagotovil pogojni zakoniti status, če so končali srednjo šolo in nimajo zgodovine resnih prekrškov. Po izteku lahko prosijo za zeleno karto, če so končali višjo šolo, služili v vojski ali pa so bili vsaj tri leta redno zaposleni. Po petih letih od prejetja zelene karte lahko zaprosijo za državljanstvo. Treba je poudariti, da mora zakon potrditi še senat, ki je podoben zakon leta 2019 zavrnil. Z več podpore pa je bil sprejet zakon, ki prebivanje za pet let in pol odobri agrarnim delavcem, ki so v ZDA nezakonito in brez katerih ameriško kmetijstvo preprosto ne more preživeti. Po osmih letih in plačilu kazni za nelegalen prehod meje bodo lahko zaprosili za zeleno karto. 

Prvo srečanje novega ameriškega zunanjega ministra Anthonyja Blinkna v vodilnimi predstavniki Kitajske ni potekalo dosti drugače, kot bi človek pričakoval, zlasti po Blinknovi izjavi, da bodo odnosi s Kitajsko takšni, ko bo ZDA pač najbolj ustrezalo – kooperativni, po potrebi pa sovražni. Na Kitajsko je zvrnil tudi odgovornost za globalno nestabilnost. Ameriko poleg vsega tega skrbita še ravnanje z Ujguri ter odnos do Tajvana in Hongkonga. Kitajski zunanji minister Jang Džieči je očitke vrnil ter opozoril na ameriški problem rasizma in policijskega nasilja. Kar naj bi bil le kratek pozdrav pred kamerami pred začetkom delovnega sestanka za zaprtimi vrati, se je tako razvilo v javno obtoževanje.

Izjava

Madžarska stranka Fidesz je izstopila iz Evropske ljudske stranke, krajše EPP, ki v Evropskem parlamentu zaseda največ poslanskih stolčkov. V EPP-ju odgovarjajo, da Orbanova stranka že dolgo ni sledila načelom krščanske demokracije. Fideszovi poslanci so sicer že marca izstopili iz poslanskega kluba EPP v Evropskem parlamentu, in sicer takoj, ko je ta naznanil, da namerava izključiti Fidesz. Strankino članstvo v EPP je bilo zamrznjeno že leta 2019, kar pomeni, da ni imela glasovalne pravice in se ni smela udeležiti sestankov. Fidesz ne počiva in že ustvarja novo stranko, ki bi poleg Fidesza vključevala vladajočo poljsko stranko PiS, italijansko Ligo in podobne. 

Španski parlament je potrdil zakon, ki dovoljuje pomoč pri samomoru in evtanazijo. Od 350-ih poslancev sta za potrditev glasovala 202. Španija je s tem postala četrta evropska država, ki omogoča samovoljno končanje življenja. Sicer je dovoljeno le v redkih primerih, denimo ob neozdravljivi bolezni ali kroničnih bolečinah, dostopno pa bo samo državljanom in tistim, ki imajo v Španiji stalno prebivališče. Zahtevo mora oseba oddati dvakrat v presledku 15 dni, tako da je razvidno, da je zadevo dobro premislila, zdravniki pa bodo lahko uveljavljali ugovor vesti. Seveda temu nasprotujejo religijske in konservativne stranke. Skrajno desni Vox je napovedal vložitev ustavne presoje.

Severna Koreja je prekinila diplomatske stike z Malezijo zaradi predaje severnokorejskega državljana v roke ZDA. Ta naj bi se v Singapurju mudil zaradi popolnoma legalnih trgovinskih poslov, Američani pa ga obtožujejo pranja denarja. Iz Singapurja so tudi pošiljali alkohol in luksuzne predmete, kar ZDA zaradi korejskega nuklearnega programa prepovedujejo. Ni še znano, ali bodo iz Malezije odpoklicale tudi svoje veleposlanike. To je bila v preteklosti ena izmed redkih držav, ki so vzdrževale stike s Severno Korejo, a so se odnosi po atentatu na polbrata Kim Džong Una na malezijskem letališču ohladili. V zadnjem času so se sicer izboljševali, Malezija je bila tudi v procesu ponovnega vzpostavljanja veleposlaništva v Pjongjangu. 

Črnogorska vlada ukinja program, s katerim je bilo možno pridobiti ekonomsko državljanstvo oziroma je bilo državljanstvo mogoče kupiti. To je premik k načelom Evropske unije in le eden v vrsti korakov, ki jih namerava vlada napraviti na področju zakonodaje in državne ureditve, da bi svoj sistem bolj približala tistemu, ki ustreza smernicam EU. Ta namreč meni, da so ekonomska državljanstva namenjena pranju denarja, financiranju terorizma in korupciji ter da omogočajo delovanje organiziranega kriminala. 

Slovenija:

Marjan Šarec je trenutni vladi napovedal ustavno obtožbo, saj ta decembra lani v drugem krogu naročanja cepiv Pfizerja in BioNTecha ni oddala nabavnice za Slovenijo. Zato naj bi Slovenija v prvi polovici letošnjega leta dobila pol milijona odmerkov tega cepiva proti covidu-19 manj. V LMŠ menijo, da to tudi ni edina nepravilnost, ki jo je zakrivila Janševa vlada. V ustavni obtožnici bi tako navedli tudi Hojsov neodstop in prekinitev financiranja Slovenske tiskovne agencije. V stranki pravijo, da tako izpolnjujejo samoiniciativno nalogo opozicije, da ni tiho in uporabi vse možne demokratične instrumente za preprečevanje nepravilnosti. V preostanku opozicije LMŠ ne uživa takojšnje podpore, v koaliciji pa obtožbe označujejo za pretirane. 

V državnem zboru so po 12-urni razpravi ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janeza Ciglerja Kralja, oprali suma slabega vodenja ministrstva. Za interpelacijo je glasovalo 38 poslancev, proti pa 44. Vložila jo je opozicija, saj je Cigler Kralj v epidemiji premalo naredil za starejše, še posebej tiste, ki stanujejo v domovih. Glavni očitek je bil, da minister ni preprečil širjenja okužb na delovnem mestu. Delavci denimo niso bili upravičeni do 100-odstotnega nadomestila, če niso dokazali, da so se okužili v službi, to je pa ljudi sililo v prihod na delovno mesto, čeprav so bili bolni. Cigler Kralj je tudi nasprotoval dvigu minimalne plače ter zamudil rok za dvig minimalne študentske postavke. Teh napak se kasneje niti ni trudil odpraviti. V koaliciji seveda menijo, da je treba krivce za nastalo situacijo iskati v prejšnjih vladah, nikakor pa ne v tej. 

Nadaljujemo z zmedo okoli cepiva AstraZenece. Po ponedeljkovi odločitvi o zaustavitvi cepljenja s tem cepivom zaradi povečanega tveganja za nastanek krvnih strdkov se danes cepljenje nadaljuje. V četrtek je odbor Evropske agencije za zdravila cepivo razglasil za varno. Minister za zdravje Janez Poklukar je napovedal, da se bo cepljenje nadaljevalo že danes, zaposlene v izobraževanju pa bodo cepili malo pozneje, saj se bo praviloma zamaknilo za dan ali dva. Cepljenje bodo sicer poskusili organizirati že med vikendom. S cepivom AstraZenece se je cepil tudi državni vrh.

Skrbniki mladoletnih otrok so v ustavno presojo vložili obvezno nošenje mask v šoli. Maske so v razredu obvezne za učence od 6. razreda osnovne šole do konca srednješolskega izobraževanja. Menijo, da je tak ukrep odveč zaradi mehurčkov, hkrati pa povzroča tudi neznano telesno in psihološko škodo. Sklicujejo se na evropsko konvencijo o človekovih pravicah in konvencijo o otrokovih pravicah. S slovensko ustavo naj bi se ukrep razhajal na mestih, ki prepovedujejo mučenje ter zapovedujejo enakost pred zakonom, spoštovanje osebnega dostojanstva in podobno.