Češka vlada OFFstala
Združene države Amerike so s Tajvanom sklenile trgovinski sporazum, ki znižuje carine na blago, uvoženo iz Tajvana, in predvideva večja tajvanska vlaganja v Združenih državah. Po navedbah ameriškega ministrstva za trgovino bodo Združene države carine znižale z 20 na 15 odstotkov, prav tako ne bodo uvedle vzajemnih carinskih dajatev za generična zdravila, njihove sestavine, letalske komponente in nekatere naravne vire. Sporazum predvideva, da bodo tajvanska podjetja na področju čipov in umetne inteligence v ZDA vložile dobrih 215 milijard evrov, pri čemer bodo tajvanske oblasti za ta isti znesek zagotovile kreditna jamstva, ki bodo podjetjem olajšala naložbe.
Združene države pa krepijo tudi sodelovanje z Japonsko. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth in njegov japonski kolega Shinjiro Koizumi sta dosegla dogovor o sodelovanju pri skupni izdelavi vojaške opreme in orožja, skupnih vojaških vajah ter krepitvi prisotnosti v vodah južno od Japonske. Gre za območje v okolici otočja Amami in otoka Okinava, ki ležita med Južnokitajskim in Filipinskim morjem. Okinava je strateško pomemben za ZDA, saj se na otoku nahaja večina ameriških vojaških oporišč na Japonskem, prav tako pa je bistven zaradi bližine Kitajski. Sodelovanje Japonske z Združenimi državami sledi odločitvi kabineta japonske premierke Sanae Takaichi decembra lani, da potrdi obrambni proračun, ki znaša 49 milijard evrov. Takaichi je sicer zaostrila tudi svojo retoriko proti Kitajski, novembra lani je namreč dejala, da bi Japonska lahko vojaško posredovala, če bi Kitajska napadla Tajvan.
Osrednje okrožno sodišče v Seulu je nekdanjega predsednika Južne Koreje Yoon Suk-yeola obsodilo na pet let zapora zaradi oviranja pravosodja in drugih kaznivih dejanj, povezanih z njegovo razglasitvijo vojnega stanja decembra leta 2024. Sodišče je razsodilo, da je Yoon oviral sodni postopek, ko je preiskovalcem preprečil, da bi ga pridržali. Sodišče ga sicer zaradi pomanjkanja dokazov ni spoznalo krivega ponarejanja uradnih dokumentov. Yoon ima sedem dni časa, da se na obsodbo pritoži.
Ameriško vojaško poveljstvo, odgovorno za Srednjo ter Južno Ameriko in Karibe, je objavilo posnetek, s katerega je razvidno, da so zasegli nov tanker, imenovan Veronica. To je že šesti tanker, ki ga je ameriška imperialistična vojska zasedla v zadnjih tednih in četrti od ameriške ugrabitve venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Spomnimo, ameriški predsednik Donald Trump je decembra odredil blokado vseh sankcioniranih tankerjev, ki vstopajo ali izstopajo iz Venezuele.
Češka vlada pod vodstvom Andreja Babiša je prestala glasovanje o zaupnici, ki ga je spremljala 25-urna razprava. Vlado je podprlo 108 poslancev, proti jih je glasovalo 91. V skladu s češko ustavo mora vsaka nova vlada v 30 dneh po imenovanju s strani predsednika države prestati še glasovanje o zaupnici v parlamentu. Med razpravo je opozicija trenutni vladi očitala, da nekatere njene člane ščiti pred sodnim pregonom. Spomnimo, premier Babiš je osumljen goljufije pri pridobivanju subvencij, ustanovitelj druge vladne stranke SPD in predsednik parlamenta Tomio Okamura pa domnevnega sovražnega govora.
Na ulicah Bukarešte se je zbralo okrog deset tisoč skrajno desničarskih protestnikov, ki nasprotujejo lani sprejetemu zakonu, ki kriminalizira podporo oziroma izvajanje fašističnih, rasističnih ali ksenofobnih gest. Shod je organizirala nacionalistična stranka Konzervativna akcija, podprlo pa jo je Zavezništvo za združitev Romunov. Zakon, ki je stopil v veljavo lanskega junija, zaostruje ukrepe na tako imenovanem področju ekstremistične propagande in simbolov.
Minister za delo Luka Mesec je na posvetu z delodajalci in sindikati predstavil predlog dviga minimalne plače na tisoč evrov neto. Delodajalci predlogu kakopak nasprotujejo, češ da so pričakovali uskladitev minimalne plače v okviru trenutne letne stopnje inflacije v višini od 2,5 do 3 odstotkov. Meščev predlog, kot so dejali, pa pomeni več kot 16-odstotno povečanje bruto minimalne plače. Ministrov predlog podpirajo sindikalne centrale. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko in izdajalec delavcev je predlog podprl in dejal, da se mu ne zdi, da gre za predvolilni bonbonček.
Družba E3 je z današnjim dnem prenehala obstajati kot samostojna pravna oseba, s čimer je zaključena njena pripojitev k Petrolu, ki tako prevzema vse njene pravice in obveznosti. Petrol je E3, takrat ključnega dobavitelja električne energije na Primorskem, kupil leta 2020. S pripojitvijo se bodo vse obstoječe ponudbe in paketi uporabnikov E3 brez sprememb prenesli na Petrol, pri čemer bodo ostale nespremenjene tudi obstoječe pogodbe, cene, tarife in trajanje pogodb.
Nevladne organizacije s področja kmetijstva so na vlado naslovile seznam zahtev za zaščito slovenskih kmetov in potrošnikov. Od vlade pričakujejo odziv do 29. januarja, sicer bodo organizirali protest. Že pred tem je Sindikat kmetov Slovenije vlado pozval k uvedbi prepovedi uvoza izdelkov z vsebnostjo snovi, ki v Evropski uniji niso dovoljene, in s tem zaščito kmetov pred škodljivi posledicami dogovora med Unijo in državami bloka Mercosur. Predlagajo ukrep po zgledu Francije, kjer je premier Sebastien Lecornu napovedal začasno ustavitev uvoza izdelkov, ki vsebujejo ostanke snovi, ki v EU niso dovoljene. Mednje sodita mankozeb in glufosinat.
Zaposleni v podjetju Lesonit so včeraj med 13. in 15. uro izvedli opozorilno stavko. Vodstvo družbe je po navedbah predsednika sindikata Pergam Lesonit Petra Viranta že pred začetkom stavke razglasilo redni zastoj proizvodnje in jo ob 11. uri ustavilo. Delavci s stavko zahtevajo ureditev novega, preglednega plačnega sistema. Pogajanja o dogovoru glede novega plačnega modela med sindikatom in vodstvom družbe sicer potekajo že več kot osem mesecev. Vodstvo po navedbah sindikata ni predstavilo pisnega predloga in odgovora na zahteve, je pa uvedlo določene spremembe plač nekaterih zaposlenih. Gre za delavce, pri katerih je sindikat po izplačilu plač za november ugotovil, da so povsem arbitrarne in nezadostne. Vodstvo teh sprememb sicer ni komentiralo s sindikatom ali s posameznimi zaposlenimi, izplačila pa niso definirana v aneksih k pogodbam o zaposlitvi, kar vodstvu omogoča enostranske posege v plače v prihodnje.
Dodaj komentar
Komentiraj