Minimalni minimalc
Po novem letu bo moral aktualni minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec najkasneje do 31. januarja, kot to določa Zakon o minimalni plači, uskladiti znesek minimalne plače po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Posvet je Mesec opravil prejšnji petek, prejšnji torek pa je poslanec Miha Kordiš, ki mu je svet stranke Levica zamrznil članstvo, v državni zbor vložil predlog novele Zakona o minimalni plači.
Pred trenutnim zakonom, ki ureja minimalno plačo, je veljal Zakon o določitvi minimalne plače, ki ga je državni zbor sprejel leta 2006. Po prejšnjem zakonu se je minimalna plača avgusta usklajevala s pričakovano inflacijo v naslednjem letu in je ob sprejetju znašala 521,83 evra. Trenutni zakon o minimalni plači je državni zbor sprejel leta 2010, poslanci so v letih 2015 in 2018 potrdili noveli zakona. Zgodovino koncepta minimalne plače razloži sociolog Marko Kržan.
Aktualni zakon ureja, da je minimalna plača seštevek zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost delavca ter zneska minimalnih življenjskih stroškov, povišanih za 20 odstotkov. Minimalna plača se letno uskladi najmanj z medletno inflacijo, ki se meri od decembra predpreteklega leta do decembra preteklega leta. Toda ob pozitivni gospodarski rasti se lahko določi tudi za odstotek, ki je višji kot medletna inflacija. Znesek minimalne plače ne sme preseči seštevka davkov in obveznih prispevkov ter minimalnih življenjskih stroškov, povišanih za 40 odstotkov. Kot pove sogovornik, koncept minimalnih življenjskih stroškov izhaja iz Zakona o socialno varstvenih prejemkih in predstavlja oceno potrošnje povprečne osebe z nizko plačo.
Izračun minimalnih življenjskih stroškov je vlada nazadnje naročila leta 2022, novega izračuna ji ni treba opraviti do leta 2028. V koalicijski pogodbi, ki so jo podpisale stranke Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica, piše, da bodo koalicijske stranke uredile pogostejši izračun minimalnih stroškov in da se bodo zavzele za prelevitev minimalne plače v dostojno plačo. Povprečna letna rast cen v letu 2023 je bila 7,4-odstotna, cene hrane so se v tem letu dvignile za 12,1 odstotka. Letos je minister za delo Mesec minimalno plačo uskladil za stopnjo inflacije v višini 4,2 odstotka, kar je pomenilo dvig za 50,54 evra. Minimalna plača znaša 1.253,90 evra bruto in 902,07 evra neto. Prag tveganja revščine znaša 903 evre mesečno. Leta 2024 so po podatkih Eurofounda minimalno plačo manj dvignile Nemčija, Francija in Belgija. Kržan komentira, da zakon delavcem ne zagotavlja, da bi ohranili kupno moč.
Kot pove sogovornik, se določitev in uskladitev minimalne plače razlikuje v tem, da se določitev opravi ob izračunu minimalnih življenjskih stroškov, uskladitev pa letno.
Minimalno usklajevanje plače z medletno inflacijo komentira Damjan Wolf, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije.
Po jesenski napovedi gospodarskih gibanj Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, krajše UMAR, bo letna inflacija znašala 2,3 odstotka, za kolikor namerava, kakor je povedal Kordiš, minimalno plačo dvigniti Mesec. Sogovornik meni, da je vzdrževanje nizkih minimalnih plač zgolj v interesu kapitala.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je ministrstvo za delo pozvalo, naj se minimalna plača poviša za 3,5 odstotka, kar pomeni, da bi plača znašala skoraj 1300 evrov in bi bila za 43,89 evra bruto višja od letošnje minimalne plače. Poleg upoštevane letne inflacije argumentirajo, da bi morali plačo zaradi rasti bruto domačega proizvoda in nizke stopnje registrirane brezposelnosti dodatno uskladiti še za 1,2 odstotne točke.
Po podatkih prej omenjenega poročila UMAR-ja bo gospodarska rast za leto 2024 znašala 1,5 odstotka, kar je 0,9 odstotka manj kot spomladanska napoved. Za naslednji dve leti urad napoveduje 2,4-odstotno in 2,5-odstotno rast bruto domačega proizvoda. V letu 2024 je bilo v povprečju okoli 46 tisoč registriranih brezposelnih oseb, kar je najmanj od osamosvojitve Slovenije. V zadnjih petih letih se je minimalna plača dvignila za 42,7 odstotka. Leta 2020 je znašala 940,58 evra, pred desetimi leti je bila 789,15 evra. Po podatkih Eurostata se Slovenija uvršča v drugo skupino po višini minimalne plače, ki znaša med 1000 in 1500 evri, v kateri je poleg Slovenije tudi Španija. Leta 2023 se je minimalna plača dvignila za dvanajst odstotkov, torej dvig za skoraj 129 evrov bruto. Rast minimalne plače komentira Kržan.
Po Kordiševem predlogu Eurofound ugotavlja, da se je kupna moč prejemnikov minimalne plače bolj kot v Sloveniji zmanjšala le na Slovaškem. Slovenija je tudi ena od šestih držav Evropske unije, v katerih se je realna kupna moč prejemnikov minimalne plače znižala.
Mesec je povedal, da se na ministrstvu zavzemajo tudi za dvig plač, ki so nad minimalno, a pod povprečno. Kržan meni, da bi dvig minimalne plače pomenil pritisk na delodajalce, da dvignejo ostale plače.
Prejšnji teden je Miha Kordiš v državni zbor vložil novelo Zakona o minimalni plači, v okviru katere predlaga, da se pri uskladitvi minimalne plače upošteva seštevek odstotka rasti cen in odstotka realne rasti obsega BDP. Predlaga tudi, da se pri uskladitvi uporabi tista inflacija, ki bo za prejemnika minimalne plače ugodnejša, torej se pri izbiri med medletno inflacijo in povprečno letno inflacijo izbere tisto, ki prikazuje višjo stopnjo cen. Če bi se cene znižale, bi se minimalna plača uskladila zgolj z gospodarsko rastjo, če bi padla gospodarska rast, bi se minimalna plača uskladila z inflacijo. Če padejo gospodarska rast in cene življenjskih potrebščin, se uskladitev ne izvede. Obenem predlaga izredni dvig minimalne plače v višini 3,2 odstotka. Več pove Kordiš.
Kordiš je predlog novele zakona pripravil v sodelovanju s Konfederacijo novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost in Konfederacijo sindikatov 90. Predlog predstavi Wolf.
Kržan pojasni, da bi bila uporaba povprečne letne inflacije ugodnejša kot medletna inflacija.
Stranka Levica, ki se vsaj deklarativno zavzema za delavstvo, bo delavce zopet pustila na cedilu. Dobički gospodarskih družb se povečujejo, kupna moč delavcev pa še vedno pada.
Dodaj komentar
Komentiraj