Oba domova bolivijskega parlamenta, predstavnikom katerih se pred nastopom novega sklica izteka mandat, sta podprla predlog kazenskega pregona proti začasni predsednici Jeanine Anez, ki bo funkcijo opravljala do zaprisege zmagovalca predsedniških volitev Luisa Arceja. Predlog je podala preiskovalna parlamentarna komisija, ki se je ukvarjala z nasiljem, ki je v tednih po predsedniških volitvah oktobra lani po zmagi tedanjega predsednika Eva Moralesa izbruhnilo v mestih Senkata, Sacaba in Yapacani. Na takratnih protestih je namreč umrlo 35 ljudi, krivdo za njihove smrti pa preiskovalna komisija, v kateri ima večino Gibanje za socializem, poznano pod kratico MAS, v poročilu, predstavljenem v torek, poleg Anez očita še 11 ministrom. Poročilo bo po besedah predsednice senata Eve Cope posredovano tožilstvu, pričakovati pa je, da ga bo naslednji teden potrdil tudi novi sklic parlamenta, v katerem je MAS na nedavnih volitvah zadržal večino.

Znani so delni izidi referendumov, ki sta na Novi Zelandiji potekala sočasno s parlamentarnimi volitvami 17. oktobra. Sodeč po trenutnih podatkih ljudska volja v večini podpira uzakonitev evtanazije; za je glasovalo 65 odstotkov volivcev, proti pa 34 odstotkov. Zakon o evtanaziji, ki ga je parlament v Wellingtonu sprejel lani, a ni stopil v veljavo, bo odločitev za evtanazijo  z naslednjim letom dovoljeval vsem, ki so neozdravljivo bolni in jih čaka šest mesecev življenja ali manj ter so pridobili dovoljenje dveh različnih zdravnikov. Nova Zelandija se bo pridružila redkim državam, v katerih je pravica do evtanazije zakonsko urejena; med njimi so denimo države Beneluksa, Kolumbija, Kanada in več zveznih državah ZDA, v soseščini pa avstralska zvezna država Viktorija. Nasprotno Novozelandci niso podprli legalizacije marihuane za rekreativno uporabo; delni izidi kažejo, da je proti glasovalo 53 odstotkov, za pa 46 odstotkov udeležencev referenduma. Končni rezultati bodo znani v prihodnjem tednu.

Evropska komisija bo za premeščanje bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, med državami članicami Evropske unije namenila 220 milijonov evrov, je po virtualnem vrhu napovedala predsednica Ursula von der Leyen. S tem želijo na krovni ravni urediti razbremenitev držav, ki jih je drugi val pandemije najbolj prizadel. Med njimi sta tudi Nizozemska in Češka, katerih bolnike s koronavirusom so že sedaj zaradi zasedenosti kapacitet zdravili v Nemčiji.

Voditelji držav članic so razpravljali tudi o drugih ukrepih, ki bi pripomogli k omejitvi širjenja virusa. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel se je zavzel za poenoteno testiranje v skladu s smernicami Evropske komisije, ki podpira uporabo antigenskih testov, pogosto imenovanih tudi hitri testi, saj je njihov rezultat hitrejši kot pri tako imenovanih testih PCR, a manj zanesljiv. Poenotenje se obeta tudi obrazcem za potovanja znotraj Evropske unije - skupni obrazec naj bi bil tako pripravljen do konca leta, vzporedno pa naj bi poskušali doseči dogovor o uskladitvi pravil o karanteni. Čeprav cepiva za množično in varno rabo za zdaj še ni na vidiku, so se voditelji tudi pri vprašanju cepljenja zavzeli za skupen pristop, tako da bi ta določal pravično razdelitev doz cepiva, z njo povezano logistiko in opredelitev prednostnih skupin, ki bodo cepivo prejele. Evropska komisija je zaenkrat pogodbe o nakupu in dobavi cepiva sklenila s tremi farmacevtskimi družbami, dogovarja pa se še s štirimi proizvajalci.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je odstavil notranjega ministra Jurija Karajeva in ga imenoval za svojega pooblaščenca v regiji Grodno. Razlogov za svojo odločitev Lukašenko ni pojasnil, naj bi si pa s tovrstnimi premestitvami želel okrepiti nadzor v državi. Za novega notranjega ministra je Lukašenko imenoval Ivana Kubrakova, dosedanjega direktorja policije v Minsku. Grodno je poleg Minska in Bresta ena izmed treh regij, ki mejijo na Poljsko in so vse od avgustovskih predsedniških volitev, rezultatov katerih ne priznavata niti formalno poražena opozicijska kandidatka Svetlana Tihanovska niti Evropska unija, prizorišča množičnih protestov. Nazadnje so potekali v ponedeljek, ko je po državi potekala splošna stavka, s katero želi beloruska opozicija Lukašenka prisiliti k odstopu.

Britanska laburistična stranka je začasno suspendirala svojega nekdanjega predsednika Jeremyja Corbyna. Odločitev so v stranki sprejeli po Corbynovem odzivu na poročilo Komisije za enakost in človekove pravice, ki je ugotovila, da je stranka v času njegovega vodenja kršila tri določila zakona o enakopravnosti, in sicer je kriva političnega vmešavanja v obravnavo pritožb zaradi antisemitizma, nezadostnega izobraževanja oseb, ki tovrstne pritožbe obravnavajo, in nadlegovanja. Po objavi poročila se je Corbyn zavzel za uveljavitev predlogov komisije, zavrnil pa je nekatere njene ugotovitve, saj pravi, da je želel s svojo ekipo pospešiti proces spopadanja z antisemitizmom v stranki, ne pa ga ovirati, kot mu očitajo. Meni, da se je pri oceni obsega le-tega v stranki dramatično pretiravalo zaradi političnih razlogov. Keir Starmer, ki je vodenje laburistov prevzel po Corbynovem odstopu po parlamentarnih volitvah lani decembra, je objavo poročila pospremil s komentarjem, da gre za “dan sramote” za stranko, in ni zavrnil možnosti, da bi Corbyna celo vrgli iz stranke. Ob tem je Starmer navedel podatek, da se je od 827 primerov, povezanih z antisemitizmom, s katerimi so se ukvarjali od njegovega prevzema stranke, tretjina zaključila z izključitvijo iz stranke.

Premier Janez Janša je po večernem posvetu ožjega dela vlade in strokovne posvetovalne skupine za covid-19 na družbenem omrežju Twitter sporočil, da bodo obstoječi protikoronski ukrepi podaljšani za teden dni. Toliko časa dlje bodo trajale tudi krompirjeve počitnice za osnovnošolce, medtem ko bodo dijaki in študentje s poukom oziroma predavanji kot do sedaj nadaljevali na daljavo.

Odbor državnega zbora za kulturo bi moral včeraj na 27. nujni seji obravnavati izselitev kulturniških in civilnodružbenih organizacij iz stavbe na Metelkovi 6 ter očitke o vladnem pritisku na javne medije in novinarstvo. Seja, ki so jo sklicali na predlog vseh opozicijskih strank razen SNS, je bila zaradi nesklepčnosti - od predstavnikov koalicijskih strank se je je udeležil le Branimir Rajić - prestavljena. Dogajanje, ali bolje - nedogajanje, so v društvu Asociacija v izjavi za javnost ostro obsodili.