Corbyn sin
V času pred začetkom množičnega obdarovanja, prazničnega lenarjenja in ponovnega ogleda božičnih filmskih klasikov so politiki Združenega kraljestva priskrbeli še ključni element veselega decembra. S predčasnimi volitvami so gostilniškim debaterjem priskrbeli okusno kost za glodanje. Stranka konservativcev in unionistov, kot je polno ime torijcev, je dosegla najboljši rezultat po vladavini »železne lady« Maggie Thatcher konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Po razglasitvi še zadnjega poslanskega sedeža na otočjuu Scilly so torijci tudi uradno osvojili 365 sedežev v 650-članskem parlamentu. Tako bo Boris Johnson, predsednik torijcev, ohranil mesto predsednika vlade, vendar bo sedaj njegova stranka že sama po sebi predstavljala absolutno večino, za razliko od predhodnih dveh let, ko so se morali za večino zanašati na zaveznike s Severne Irske. Na drugi strani pa so najbolj razočarani volivci laburistov, največje opozicijske stranke, ki je v primerjavi s preteklo sestavo parlamenta izgubila 59 sedežev.
Lee Jones, raziskovalec na Fakulteti za politiko in mednarodne odnose na Queen Mary University v Londonu, je sicer zmago torijcev pričakoval, a ga je najbolj presenetila velika razlika med največjima strankama.
Laburisti so izgubili veliko sedežev prav v volilnih okrožjih, ki veljajo za tako imenovane »rdeče trdnjave«. Redakcijski strokovnjak za anglosaksonska plemena Natan Vitežnik.
Razlog za takšen rezultat pa ni bila le predvolilna kampanja torijcev, temveč bolj nasprotja znotraj laburistične stranke. Jones opiše, da sta imeli obe stranki podobno strategijo in je bila kampanja precej dolgočasna za zunanje opazovalce.
Vse od leta 2017, ko se je laburistična stranka po številu poslancev približala torijcem, je njen predsednik Jeremy Corbyn zagovarjal opozicijski položaj do brexita. Vitežnik opozarja, da je prav odnos do rezultatov referenduma iz leta 2015 veliko volivcev preusmeril od laburistov h konservativcem. Laburistična stranka je namreč napovedovala nov referendum o izstopu iz Evropske unije.
Ob tokratni predvolilni kampanji je torej zloglasni brexit povsem zasenčil druga politična vprašanja. Tako so laburisti, kot pritiče opoziciji, poprijeli za orožje identitetne politike in so vse volivce, ki podpirajo Johnsonovo različico brexita, označevali s slabšalnimi pridevniki. Vitežnik pojasnjuje, da je bil tako del klasičnih laburističnih volivcev zapostavljen.
Jones izpostavlja, da je ciljna skupina laburistov pretežno za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, tako da so v kampanji nagovarjali manjšino svojega običajnega volilnega telesa.
Hkrati je na zmago torijcev vplivala medijska kampanja proti predsedniku laburistov Corbynu, ki je uspešno izkoristila njegov antisemitistični zdrs. Vitežnik opiše, kako je to izgledalo v praksi.
Medtem, ko je v splošnem prerezu rezultatov zmagala stranka torijcev, so izven Anglije veliko novih sedežev prejele nacionalne stranke posameznih dežel. Najočitneje se je to zgodilo na Škotskem, kjer je Škotska nacionalna stranka prejela kar 48 od 59 sedežev. Vitežnik ob tem pojasni, da se ponovno krepi separatistično čustvo pri Škotih.
A Jones izpostavlja, da kljub temu Škotska v kratkem ne bo uspela sprožiti odcepitvenih protokolov, saj bi to morala dovoliti torijska vlada. Hkrati bi bila osamosvojitev Škotske nevarna za njeno gospodarstvo.
Na Severnem Irskem pa se je zamajal stolček unionistov, ki so ta košček kraljestva dolga leta šteli za svojo trdnjavo. Sinn Fein, irska republikanska stranka, ki si prizadeva za združitev celotnega otoka Irske pod eno državo, ima tam le enega poslanca manj kot unionisti. Severna Irska sicer 21 let deluje na temeljih premirja, ki so ga sklenili tamkajšnji republikanci - Irci katoliki in unionisti - protestanti.
Zmagovalni torijci bodo po protokolu z oblikovanjem vlade nadaljevali v ponedeljek. Že med praznovanjem zmage pa je premier Johnson napovedal, da bodo pospešili izstop iz Evropske unije in z njim začeli že pred božičem.
Kljub temu pa bodo pogajanja še naprej zapletena. Dokončnega izstopa po Jonesovem mnenju ni pričakovati do konca prihodnjega leta.
Poraženo laburistično stranko sedaj čaka preoblikovanje. Jeremy Corbyn je že napovedal, da ne bo vodil stranke na naslednjih volitvah, vodil pa jo bo med tranzicijskim procesom.
Jones za konec opozarja, da lahko laburistična stranka še bolj zaostane za torijci, če ne bo dela svoje pozornosti srednjemu premoženjskemu sloju Združenega kraljestva preusmerila nazaj na delavski razred.
V prihodnjih tednih se pričenja še ena velika politična bitka v Združenem kraljestvu, ko bodo različne frakcije laburistov poskušale prevzeti vodilni položaj. Vsekakor bodo na to vplivale tudi obstranske borbe med različnimi interpretacijami volilnih rezultatov. Na zmagovalni strani pa je kljub značilnemu londonskemu deževju sončno in poletno.
Dodaj komentar
Komentiraj