Darilni rižOFF
Britanska vlada je prekinila pogajanja za prostotrgovinski sporazum z Izraelom. Ob tem uvaja nove sankcije proti določenim izraelskim naseljem na Zahodnem bregu. Zunanji minister David Lammy dodatno pojasnjuje, da obstoječi trgovinski sporazumi z Izraelom ostajajo. Odločitev sledi napovedi »konkrenih dejanj«, ki so jo v ponedeljek objavili britanski premier Keir Starmer, francoski predsednik Emmanuel Macron in kanadski premier Mark Carney, v primeru, da izraelska vojska ne dovoli dostopa humanitarne pomoči v Gazo in ne prekine ofenzive. Evropska komisarka za zunanje zadeve Kaja Kallas medtem sporoča, da bo Evropska komisija ponovno proučila prostotrgovinski sporazum med Unijo in Izraelom.
Izraelska vojska medtem nadaljuje genocidni pohod v Gazi. V zadnjem dnevu je med bombardiranjem ubila več kot 40 ljudi. Bombardiranja genocida vojska osredotoča na mesti Gaza in Han Junis. Iz Združenih narodov so sporočili, da je vojska po treh mesecih blokade odobrila vstop v Gazo za sto tovornjakov humanitarne pomoči. Mejni prehod Kerem Šalom med Gazo in aneksiranim izraelskim ozemljem so nato blokirali izraelski protestniki. V enklavo je do sedaj pripeljalo le pet tovornjakov. Vodja Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarne pomoči Thomas Fletcher je v intervjuju za britanski BBC pred tem dejal, da okrog 14 tisoč dojenčkom v Gazi v naslednjih 48 urah grozi smrt zaradi stradanja.
Iranski parlament je odobril sporazum o 20-letnem strateškem partnerstvu z Rusijo. Sporazum sta ruski predsednik Vladimir Putin in iranski predsednik Masud Pezeškian podpisala v drugi polovici januarja, ruski parlament pa ga je potrdil aprila. Dogovor predvideva skupno delovanje vojsk pri spopadanju s skupnimi grožnjami, sodelovanje pri razvoju vojaške tehnologije in skupne vojaške vaje, ne vključuje pa obveze po vzajemni obrambi. Gospodarski del dogovora vključuje sodelovanje med ruskimi in iranskimi bankami.
Vrhovno poveljstvo sudanske vladne vojske je razglasilo zvezno državo Kartum, kjer se nahaja tudi istoimenska prestolnica, za popolnoma osvobojeno paravojaških Sil za hitro posredovanje. Razglas sledi zmagi sudanske vojske v bitki za mesto Al Salha južno od prestolnice. Iz Kartuma in sosednjega mesta Omdurman je vladna vojska Sile za hitro posredovanje izgnala marca. Paravojaške sile še vedno nadzorujejo zahodne dele Sudana in južno zvezno državo Darfur. V začetku meseca so z droni bombardirale Port Sudan, kamor je vlada v začetku vojne pred dvemi leti preselila svoj sedež.
Ameriški urad za priseljence je začel z deportacijami dvanajstih migrantov iz južne Azije v Južni Sudan kljub prepovedi zveznega sodišča v Bostonu. Sodišče je deportacije migrantov v tretje države oziroma drugam kot v državo izvora prepovedalo v drugi polovici aprila z obrazložitvijo, da migranti pred odreditvijo deportacije niso bili zakonito obravnavani, prav tako niso imeli možnosti pritožbe zaradi varnosti. Prepoved je sodišče ponovno izdalo v torek. Gre za državljane Mjanmarja, Vietnama, Pakistana, Laosa in Tajske. Vlada deportacije v nasprotju s sodno prepovedjo zagovarja s tem, da je sodišče prepoved izdalo ministrstvu za domovinsko varnost in tako ne velja za ministrstvo za obrambo, zato deportacije lahko zakonito izvede vojska. Sodnik zveznega sodišča v Bostonu Brian Murphy trdi, da je vlada pred tem že prekršila aprilsko prepoved z deportacijo več migrantov v Libijo, vlada pa je sama priznala, da so po odločitvi sodišča deportirali štiri Venezuelce v Salvador.
Evropska komisija je predstavila predlog, ki bi državam članicam Evropske unije olajšal vračanje prosilcev za azil v tako imenovane varne tretje države. Predlog bi državam članicam omogočal, da prošnje za azil obravnavajo kot nedopustne, če bi prosilci lahko dobil zaščito v tretji varni državi. Besedilo namreč navaja, da povezava med prosilcem in varno tretjo državo ni več potrebna, za zavrnitev prosilca za azil pa bi zadostoval že tranzit skozi varno tretjo državo, ki jo je prosilec prečkal pred vstopom na ozemlje trdnjave Evropa. Komisija odločitev opravičuje, češ da bo to pospešilo azilne postopke in zmanjšalo pritisk na azilne sisteme ter ohranilo pravno zaščito prosilcev in zagotovilo spoštovanje temeljnih pravic. Predlog morajo sicer potrditi še Evropski parlament in države članice.
V Boliviji se je iztekel rok za registracijo kandidatov za predsedniške volitve, ki bodo potekale avgusta. Iz vladajoče stranke Gibanje za socializem se je prijavil dosedanji notranji minister Eduardo del Castillo, ki ga podpira predsednik Luis Arce in predstavlja arcistično krilo stranke. Na listi novoustanovljene stranke Ljudsko zavezništvo se je prijavil predsednik zgornjega doma parlamenta Andrónico Rodríguez. Rodríguez sicer izhaja iz evističnega krila Gibanja za socializem, ki ga vodi nekdanji predsednik Evo Morales. Skupno se je za predsedniške volitve registriralo 10 kandidatov. Arce in Morales sta v sporu glede vodenja stranke in sta do nedavnega tekmovala tudi za predsedniško kandidaturo. Arce je pred enim tednom od kandidature odstopil, Moralesu pa je že pred tem zaradi omejitve mandatov kandidiranje prepovedalo ustavno sodišče.
Japonski minister za kmetijstvo Taku Etō je odstopil zaradi samohvale, da mu nikoli ni treba kupovati riža, ker mu ga podarjajo podporniki. Premier Shigeru Ishiba je za novega kmetijskega ministra imenoval Shinjirōja Koizumija, nekdanjega ministra za okolje. Etō se je s svojimi zalogami riža postavljal, medtem ko se prebivalstvo Japonske sooča z naraščajočimi cenami življenjskih potrebščin, predvsem riža. V drugem tednu tega meseca je povprečna prodajna cena riža narasla na nekaj več kot pet evrov na kilogram. Ministrstvo za kmetijstvo je z namenom znižanja cen prejšnji mesec na trg dalo več sto tisoč ton riža iz lastnih rezerv in prvič od leta 1999 začelo uvažati riž iz Južne Koreje.
Srbski blok
Prizivno sodišče v Novem Sadu je odredilo izpust iz zaporniškega pripora za študentska aktivista Lazara Dinića in Lada Jovovića ter gimnazijsko profesorico Marijo Vasić, ki je za izpust aktivistov protestirala z gladovno stavko. Vsem trem je namesto tega odredilo hišni pripor. Novosadski študenti v blokadi nadaljujejo blokado zgradbe sodišča in tožilstva do izpusta vseh aktivistov. Pozivom k blokadi novosadskega sodišča sta se pridružila še predsednik Aleksandar Vučić in predsednik Srbske napredne stranke Miloš Vučević, ki pa zahtevata izpust štirih aktivistov svoje stranke, aretiranih zaradi napada na dva študenta v Novem Sadu. Četverica je konec januarja s kiji napadla študentske protestnike, ki so pred stavbo lokalne izpostave SNS delili letake. Zaradi napada je Vučević takrat odstopil z mesta premierja. Srbska napredna stranka in tako imenovani ćaciji iz organizacije Studenti 2.0 so medtem medijem zagrozili s tožbami za rušenje ugleda predsednika Vučića.
Študenti z Univerze v Nišu so blokirali zgradbo rektorata in napovedali, da bodo ostali, dokler rektor ne podpiše izjave podpore študentskim zahtevam, s katero bi se tudi zavezal, da ne bo rušil blokad fakultet in izsiljeval nadaljevanja predavanj. V Kuli so podporniki vladajoče Srbske napredne stranke, krajše SNS, s pirotehniko napadli protestnike in jih pri tem nekaj poškodovali. Tri protestnike so morali odpeljati reševalci. Meščani v Kuli so protestirali, potem ko so aktivisti vladajoče stranke blokirali vstop na sejo občinskega sveta vsem obiskovalcem, ki niso člani SNS. Prva točka dnevnega reda seje sta bili predlagani razrešitvi predsednika občinskega sveta Velibora Milojičića in župana Damjana Miljanića, oba iz SNS. Istočasni protest študentov in maturantov v Čačku se je zaključil brez incidentov.
Slovenski blok
Na Mestni občini Maribor sta funkcijo nastopila nova podžupanja Davorka Pregl in novi podžupan Srečko Vilar, oba iz vrst svetniške skupine Gibanja Svoboda. Pregl bo nadzirala področje kulture in obrazovanja ter krajevnih in četrtnih skupnosti. Vilar bo zadolžen za področja turizma, gospodarstva, sociale, zdravstva in medgeneracijskega sodelovanja. Imenovanji je župan Saša Arsenovič napovedal v soboto po podpisu sporazuma o sodelovanju z Gibanjem Svoboda na srečanju stranke v Volčjem Potoku.
Z ministrstva za visoko šolstvo so sporočili, da za naslednje študijsko leto zvišujejo subvencijo za bivanje v javnih študentskih domovih in pri zasebnikih. Subvencija za javne študentske domove se zvišuje za 40 odstotkov oziroma s sedanjih 27,8 evra na študentsko posteljo na 38,92 evra. Subvencija za bivanje pri zasebnikih in v zasebnih študentskih domovih pa se zvišuje s 32 evrov na 100,64 evra na posteljo. Minister za visoko šolstvo Igor Papič pojasnjuje, da je dvig subvencij odziv ministrstva na napoved javnih študentskih domov, da bodo zaradi povečanja stroškov dvignili stanarine. Razpis za subvencionirano bivanje študentov na višješolskih in visokošolskih programih za študijsko leto 2025/2026 bo sicer objavljen konec maja.
Dodaj komentar
Komentiraj