Kitajska je pozdravila ustanovitev prehodne afganistanske vlade, ki da je končala »tri tedne anarhije« in to potrdila s ponudbo pomoči v obliki hrane, žita, zdravil in cepiva proti covidu v višini 26 milijard   miljonov evrov. Zunanji minister Vang Ji je novo vlado pozval, naj prekine stike »s skrajnimi silami v državi«. Napovedal je pomoč Afganistanu pri preprečevanju terorizma in ustavljanju morebitnih oboroženih skupin, ki bi iz Afganistana ogrožale Kitajsko. Zunanji minister Vang Ji je tudi zatrdil, da so Združene države Amerike Afganistanu dolžne nameniti humanitarno pomoč. 

Ameriški zunanji minister Antony Blinken svari, da bodo Združene države Amerike kmalu odstopile od pogajanj o ameriški obnovitvi upoštevanja iranskega jedrskega sporazuma. Blinken je zatrdil, da »ne bom določil datuma, vendar smo vse bližje točki, ko stroga vrnitev k spoštovanju (iranskega jedrskega sporazuma) ne bo ponovila koristi tega dogovora«. Blinken namreč trdi, da Iranu zmanjkuje časa, da bi se vrnil k upoštevanju sporazuma. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je namreč ta torek sporočila, da Iran še naprej brez omejitev bogati uran. Poleg tega so se pogajanja zamrznila zaradi avgustovske menjave iranske vlade. Posledično je nemški zunanji minister Heiko Maas iransko vlado pozval, naj se čim prej vrne za pogajalsko mizo. 

Na maroških parlamentarnih volitvah je trenutno vladajoča Stranka pravice in razvoja močno izgubila na račun strank, ki še niso vladale. Stranka pravice in razvoja je obdržala le 12 sedežev, medtem ko jih je na volitvah leta 2016 osvojila 125. Nacionalni shod neodvisnih jih je zavzel največ, kar 97 sedežev, svoj rezultat je izboljšala tudi Stranka avtentičnosti in modernosti z 82 sedeži. Parlament ima sicer 395 sedežev. Stranka pravice in razvoja, ki je bila sedaj dva mandata največja parlamentarna stranka, je delno izgubila zaradi spremembe pravil o razporeditvi parlamentarnih mandatov. Ta stranka trdi, da so bila pravila spremenjena, da bi oni izgubili večino. Prav tako so brez dokazov druge stranke obtožili volilne goljufije, kupovanja glasov.

Po novih pravilih se sedaj poslanski mandati delijo glede na število registriranih volivcev, ne na število tistih, ki so glasovali. Volilna udeležba se je sicer izboljšala; tokrat je bila kar 50-odstotna, saj so parlamentarne volitve združili z regionalnimi, ki imajo tradicionalno višjo udeležbo. Ne glede na sestavo koalicije pa bo večina političnih odločitev še naprej odvisna od volje kralja. Ta izbere premierja iz zmagovalne stranke in imenuje več ministrstev. Poleg tega oblikuje ekonomski načrt za naslednja leta, ki naj ga izpolni bodoča vlada. Kraljeva vodilna vloga v oblikovanju politike je tudi vzrok podobnih političnih programov vseh strank in posledično nizke volilne udeležbe. 

Spodnji dom britanskega parlamenta je odobril premierov načrt o dvigu davkov za plačilo stroškov zdravstva in sociale. Johnson je namreč predlagal 1,25-odstotni dvig davka na plače in 1,25-odstotni dvig davka na dividende. To je davek, ki ga plačujejo delničarji, ko njihov dobiček od dividend preseže določeno vsoto. Dvig davka na dividende bo predvidoma prinesel okrog 700 milijonov evrov, ostalih 12,8 milijarde evrov letno pa bo posledica dviga davka na plače. S tem dvigom naj bi se delež prihodkov, ki se stečejo v državno blagajno, povečal na najvišjo raven po letu 1955. V svojem volilnem manifestu iz leta 2019 imajo torijci sicer napisano obljubo, da ne bodo dvigovali davkov. Laburisti so predlog kritizirali, ker obdavčuje plače delavcev in ne bogastva, obregnili so se tudi ob nejasen načrt za izboljšanje socialnega sistema. Poleg tega bo večina pobranega davka v naslednjih treh letih namenjena zdravstveni blagajni oziroma skrajševanju čakalnih vrst. Od 42 milijard evrov jih bo prenovi sistema socialne nege namenjenih le 6,3 milijarde evrov.

Francoski zdravstveni minister Olivier Véran je napovedal, da bodo vsa kontracepcijska sredstva ter z njimi povezani pregledi in testi zastonj za ženske, mlajše od petindvajset let. Ukrep, ki bo začel veljati takoj, je minister uvedel, rekoč, da vse več mladih žensk ne uporablja kontracepcije zaradi njene cene. V Franciji pacient vnaprej plača za preglede in zdravila, nakar mu zavarovalnica povrne celotne stroške ali le del, odvisno od višine paketa dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Ženskam nad 25 let bo v prihodnosti še naprej povrnjenih 65 odstotkov stroškov kontracepcije. Francija je od leta 2013 že odobrila dve razširitvi brezplačne kontracepcije; sprva za dekleta med 15. in 18. letom, leta 2020 pa še za mlajše od petnajst let. Razlog za te razširitve je bila želja po zmanjšanju števila najstniških nosečnosti in splavov, ki so sicer v upadu. 

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je soglasno potrdil novelo zakona o varstvu živali, ki ga mora zdaj potrditi še celoten državni zbor. Novela predvideva konec usmrtitev živali po 30 dneh bivanja v zavetiščih, omejitve posedovanja eksotičnih živali in obvezno čipiranje pasjih mladičev. Maša Cerjak Kastelic, zastopnica Društva za zaščito živali Ljubljana, izpostavlja pozitivne spremembe novele. 

izjava

Več o zakonu in stanju pravic živali v Sloveniji v OFFsajdu ob petih.

Trenutni vršilec dolžnosti generalnega direktorja FURS-a Ivan Simič se je tik pred zdajci prijavil na razpis za novega generalnega direktorja FURS-a. Simič, ki je FURS vodil že med letoma 2006 in 2008, je sicer dolgo trdil, da nima namena postati generalni direktor, saj da se kot lastnik davčno svetovalnega podjetja zaveda, da bi se v primeru imenovanja za direktorja FURS-a »konflikt interesov še bolj stopnjeval«. Poleg Simiča so se na razpis prijavili še trije kandidati, katerih imena še niso javno znana. 

Twitter je uničil še eno mlado življenje ali pa vsaj neobetavno kariero. Prvi jopičnjak Urban Purgar je namreč odstopil z mesta predsednika Društva za promocijo tradicionalnih vrednot. Kot je zapisal v odstopnem oznanilu, ironično na Twitterju, se namreč člani niso strinjali z nekaterimi njegovimi twitterskimi izjavami.