Borci odporniškega gibanja Ansar Alah, bolje znani kot Hutiji, so izvedli raketni napad na ameriška trgovska plovila pri Adenskem zalivu. Dve bojni ladji ameriške mornarice, ki sta spremljali dve komercialni, sta napad preprečili. Po poročanju Centralnega poveljstva vojske Združenih držav Amerike žrtev ni bilo, tudi plovila niso bila poškodovana. Brigadni general oborožene vojske Ansar Alah Jahja Sari, je v izjavi prevzel odgovornost za napad, v katerem so ciljali na pet ladij. Ansar Alah sicer napade na ladje povezane s sionisti kot odziv na genocid okupatorske tvorbe Izrael nad Palestinci izvaja že od novembra lani. 

Čeprav se izraelska vojska mudi v Siriji, je to ni ustavilo pred nadaljevanjem genocidnega pohoda v Gazi. V minuli noči je v napadu na hišo v severni Gazi, kjer so se skrivali razseljeni Palestinci, ubila vsaj 20 civilistov, med njimi več žensk in otrok. V napadu na hišo v begunskem taborišču Nusejrat v osrednji Gazi je ubila dva otroka, njuna starša in tri njihove sorodnike. Palestinska tiskovna agencija Vafa pa poroča o dodatnih šestih civilnih smrtnih žrtvah v dveh napadih z droni na območju blizu Rafe na jugu Gaze. 

Prizadevanja za vzpostavitev Velikega Izraela pa izraelske okupatorske sile vršijo tudi v Siriji. Po tem, ko je v preteklih dneh izraelska vojska zavzela tamponsko cono na Golanski planoti, je v minulih dneh bombardirala več vojaških objektov po celotni Siriji. Bombardirali so mesta Homs, Hama, prestolnico Damask in obmorski mesti Latakija in Tartus, kjer so uničili 15 sirskih bojnih ladij. Od nedelje, ko so sirske milice prevzele oblast v Siriji, je Izrael v državi izvedel skupno več kot 350 letalskih napadov. Medtem pa je Sirska nacionalna vojska, ki jo financira Turčija, pregnala kurdske Sirske demokratične sile iz mesta Deir Ez Zor na vzhodu države. Kurdske sile so mesto zavzele po umiku sirske državne vojske, ki je podpirala zdaj že nekdanjega sirskega predsednika Bašarja Al Asada. 

Hrvaška in Grčija sta začasno ustavili izdajanje azilov sirskim beguncem. Državi sledita zgledu več zahodnih držav, med njimi Nemčije, Avstrije, Francije, Združenega kraljestva in Italije, ki so izdajanje azila sirskim beguncem prekinile že v ponedeljek. Avstrija je sicer že napovedala deportacijo okoli 40 tisoč sirskih državljanov, ki jim je v zadnjih 13 letih podelila azil. Hrvaški minister za obrambo Davor Božinović odločitev utemeljuje s tem, da želijo počakati na končno odločitev na ravni Evropske unije, o kateri bodo zunanji ministri članic govorili v četrtek. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je ob tem poudarila, da ni razloga za hitenje, a hkrati dejala, da bo Slovenija upoštevala odločitev na ravni Evropske unije, kakršnakoli že bo.

Na amsterdamskem sodišču se je danes začelo sojenje proti petim moškim, ki so osmega novembra napadli navijače izraelskega nogometnega kluba Maccabi Tel Aviv. Jutri bosta pred sodnika zaradi istih obtožb stopila še dva osumljenca. Izraelski navijači so že dva dni pred tekmo proti amsterdamskemu klubu Ajax po mestu kričali protiarabske in protipalestinske slogane, uničevali hiše, ki so imele izobešene palestinske zastave, ter zažgali taksi. Temu so se nekateri prebivalci Amsterdama uprli ter sionistične navijače začeli loviti in preganjati po mestu. Vsem osumljencem sodijo zaradi nasilja v javnosti, enemu so dodali tudi poskus umora. Medtem ni bil za kaljenje javnega reda in miru ali za nasilništvo ovaden niti eden od izraelskih navijačev. 

V Banji Luki potekajo protesti proti predloženemu zakonu o sistemu davkov na dohodek. Nezadovoljni meščani so se zbrali pred stavbo vlade Republike Srbske s transparenti, ki sporočajo, da protestniki želijo nazaj zgolj to, kar je njihovo. Zakon, ki bi del davka namenil manj razvitim občinam entitete, bi bil omejen samo na leto 2025 in bo ponovno v proceduri sledeče leto. Proteste je vodil Župan Banje Luke Draško Stanivuković. Poleg tega se je udeležil sestanka Skupščine občin in mest, kjer kompromisa niso dosegli. Župani opozicije entitete opozarjajo, da bi imel lahko omenjeni zakon negativen vpliv na finančno stanje razvitih občin, kot je Banja Luka. Stanivuković je izjavil, da se protesti ne bodo zaključili, dokler ne bo premier Republike Srbske Radovan Višković pristal na sestanek. 

Ministrstvo za gospodarstvo Združenih držav Amerike je začelo preiskavo o kršenju človekovih in delavskih pravic v Nikaragvi. Katherine Tai, ameriška ministrica za gospodarstvo, preiskavo utemeljuje na podlagi, po njenih besedah, »mnogih verodostojnih poročil o represivnem delovanju tamkajšnje vlade.« Tai pojasnjuje, da je cilj preiskave stabilizacija regije in vzpostavitev trgovinske politike, ki bi prioritizirala delavca. Nikaragovska vlada naj bi namreč stalno napadala delavske in človekove pravice ter vladavino prava. Kaj Tai in Združene države razumejo kot delavske in človekove pravice ter kdaj jih bodo začeli spoštovati, v izjavi ni bilo navedeno. V Nikaragvi je od leta 2007 na oblasti predsednik Daniel Ortega, ki je med letoma 1979 in 1990 vodil Hunto narodne rekonstrukcije. Ta se je v osemdesetih v državljanski vojni borila proti tako imenovanim Kontram, ki so jih kakopak financirale iste Združene države Amerike. 

Finančno ministrstvo Združenih držav Amerike je oznanilo posojilo Ukrajini v višini 19 milijard evrov. Posojilo bo odplačano iz prihodkov iz ruskega premoženja, zamrznjenega v evropskih bankah. Posojilo je del pobude, ki jo podpirajo države članice neformalne skupine G7. Vrednost celotnega posojila v okviru pobude je okoli 47 milijard evrov in pol. Poleg Združenih držav bodo 19 milijard evrov posodile države članice Evropske unije, ostalih devet milijard pa bodo posodile Kanada, Združeno kraljestvo in Japonska. Denar bo Ukrajina po poročanju Ameriške agencije za mednarodni razvoj namenila za kritične in takojšnje finančne potrebe v boju proti nezakoniti ruski invaziji. Sredstva bodo nakazana preko Svetovne banke in bodo Ukrajini dostopna nemudoma. V zahodnih bankah je zamrznjenih slabih 300 milijard evrov ruskih sredstev, katerih obresti letno ustvarijo okoli 3 milijarde evrov prihodkov.

Računsko sodišče je Radioteleviziji Slovenije izreklo negativno mnenje za leto 2022, ko je bil generalni direktor Andrej Grah Whatmough. Na računskem sodišču ugotavljajo, da je bil presežek prihodkov nad odhodki previsok za dobre tri milijone evrov. V računovodskih izkazih so namreč prikazali za 96 tisoč evrov presežka prihodkov nad odhodki, v resnici pa bi morali izkazati za slabih tri milijone evrov presežka odhodkov nad prihodki. Prav tako je takrat RTV izrekal odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov zaposlenim, ki so izrazili interes za upokojitev. Ti bi tako dobili večjo odpravnino, kar bi jih motiviralo k odločitvi za upokojitev. Na nepravilnosti sta dalj časa opozarjala Svet delavcev in Konfederacija novinarskih sindikatov, na njihovo pobudo pa je leta 2023 revizijo naročil parlamentarni Odbor za kulturo. 

Sekcija dimnikarjev pri Obrtniško-podjetniški zbornici Slovenije, krajše OZS, poziva k nujni izboljšavi dimnikarske dejavnosti, saj trdijo, da nepremišljena zakonodaja vpliva na upad interesa za poklic. Več razlogov pojasni Simon Dóvertel, predsednik sekcije dimnikarjev pri OZS. 

Izjava

Predlagani zakon o dimnikarski dejavnosti bi omogočil vsakemu dimnikarju z osnovno izobrazbo, da izvaja storitev tudi brez strokovnega usposabljanja. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je pred dvema tednoma objavilo poziv za redno izobraževanje, namenjeno podaljšanju dimnikarske licence, ki ne vključuje preverjanja znanja. Na OZS opozarjajo, da neučinkovito izvajanje dejavnosti nima samo negativnih posledic za okolje, ampak je tudi v škodo uporabnikom.