Filipinski predsednik Benigno Aquino je zaprosil kongres, da po hitrem postopku sprejme zakon, ki bo v tej sicer večinsko katoliški državi dovoljeval ustanovitev avtonomne pokrajine Bangsamoro, v kateri je večina prebivalstva muslimanske veroizpovedi. Islamska Osvobodilna Fronta (MILF) se za avtonomijo pokrajine bojuje že petdeset let. V tem času je zaradi bojev med filipinsko vojsko in uporniki umrlo več kot 120 tisoč ljudi. Gre za prvo konkretno gesto s strani filipinske vlade po tem, ko je z uporniki marca letos podpisala mirovni sporazum. Avtonomna regija Bangsamoro naj bi tako dobila pravico do samouprave ter pravico do pobiranja davkov.

Ostajamo na Filipinih, kjer oblasti teritorialni spor, ki ga bijejo s Kitajsko glede določenih območij v Južnokitajskem morju, skušajo izpodbiti na posebej slikovit način. Na največji državni univerzi so oblasti namreč razstavile zemljevide iz obdobij med vladavinama kitajskih dinastij Sang in Čing. Prva je vladala pred 1000 leti, vladanje dinastije Čing pa se je končalo v 19. stoletju. Zemljevidi naj bi dokazovali, da je skrajno južna meja Kitajske že od nekdaj otok Hinan, kar po njihovem daje Filipinom oblast nad sporno skarburško plitvino. Naj dodamo, da je plitvina bogata z nafto in naravnimi plini.

Na poseben način pa se s prenatrpanostjo v pripornih centrih soočajo v Kolumbiji. 40 ljudi, osumljenih zločinov, povezanih z oboroženimi ropi in trgovanjem z mamili, so lokalne policijske oblasti v Bogoti tako priklenile kar na ograjo enega izmed parkov v prestolnici. Osumljenci so pod stalnim nadzorom 6 policistov. V pripor pa bodo premeščeni, takoj ko se sprostijo zasedene postelje.

Sodišče Evropske unije je razsodilo, da lahko knjižnice kljub prepovedi nekaterih založnikov digitalizirajo knjige. V razsodbi sodišča je zapisano, da po njihovem evropska direktiva za avtorske pravice knjižnicam držav članic daje pravico, ki posameznikom zavoljo znanstvenega in privatnega raziskovanja daje pravico do prebiranja virov v digitalni obliki. Razsodba sicer ni popolna, saj hkrati določa, da morajo posamezniki za tiskanje ali kopiranje virov na spominske kartice plačati.

Potem ko nas politika in politiki o brezpomenskosti predvolivnih obljub prepričujejo vsakič znova, pa je bosanska nevladna organizacija “Zašto NE?” politično razsipavanje za zagotovili, odmaknjenimi nekam v neznano prihodnost, obdelala še empirično. V raziskavi “Resnicomer” so pod drobnogled vzeli 11 najpomembnješih strank v Bosni in Hercegovini in eno koalicijo, zabeležili in prešteli njihove obljube in tekom mandata skrbno spremljali, kako jih izpolnjujejo. Ugotovitve vsekakor niso presenetljive, so pa več kot nazorne: stranke so skupaj podale skoraj 2.000 najrazličnejših obljub, izpolnjenih pa jih je bilo vsega 48 (!) ali povedano drugače, bosanski politiki so se, če se držimo tiste o obljubi in dolgu, zadolžili v kar 98 odstotkih primerov obljub. Kot poudarja vodja raziskave Tijana Cvjetičanin, razlike med posameznimi strankami ni, politiki so za razliko od številnih drugih ključnih vprašanj, ko gre za obljube, enotni in brez izjem delujejo po principu “obljubljaj in ne izoplnjuj”. Podobno raziskavo so v BiH opravili že pred 4 leti, takrat je bilo število izpolnjenjih obljub za odtenek višje.

Vsepovprek, čeprav za zdaj še brez empiričnih dokazov, obljubljajo tudi politiki na Hrvaškem, ki pa vse manjšemu številu naivnih volivcev zagotovo niso obljubili luknjičastega zakona o kazenskem pregonu v primeru kraje, ki ga je v preteklih mesecih s pridom izkoristil le kdo pa drug, bivši policist. Bivši pomočnik šefa kriminalistične postaje v Vrbovcu pri Zagrebu Hrvoje Primorac je v daljšem obdoboju na benckinskih črpalkah Ine v večjih krajah natočil gorivo v skupni vrednosti slabih 10.000 hrvaških kun oziroma slabih 1.300 evrov, ki pa jih ni plačal. Ker s posamično krajo ni presegel vrednosti 500 kun, policija zoper njega ni ukrepala, saj v skladu z zakonom organi pregona kazenski postopek sprožijo ob tatvinah, ki presežjo vrednost 2.000 kun. Pri hrvaški policiji so tako potarnali, da v primeru bivšega kolega, ki je službo izgubil zaradi hujših kršitev delovne dolžnosti, ne morejo ukrepati, oškodovano Ino pa tolažijo, da zoper iznajdljivega Primorca še vedno lahko sprožijo zasebno tožbo.

Ruski pravniki ponovno skušajo obuditi zakon, ki bi v državi prepovedal prodajo vseh energetskih napitkov, ki vsebujejo majhne količine alkohola. Zakon je bil prvič predlagan marca 2013, vendar ni bil sprejet, ker naj bi nasprotoval predpisom Carinske Unije, ekonomskega bloka, ki združuje Rusijo, Belorusijo in Kazahstan. 40 predstavnikov Dume bi s pomočjo pravnikov rado doseglo, da se zaradi znano škodljivih posledic prevelikega uživanja takšnih energetskih pijač prodaja v Rusiji popolnoma prepove, dovoljena pa bi ostala njena proizvodnja.

Končajmo v Združenih državah in Mehiki. Zaradi velike števila ilegalnih migrantov, ki v želji za ameriškim senom prečkajo puščavo na meji med Mehiko in Združenimi državami Amerike, se je skupina aktivistov, imenovna Border Angles, odločila, da v puščavi na obeh straneh meje za migrante skrije steklenice z vodo. Izčrpanost ter dehidracija sta namreč dva izmed glavnih razlogov za smrt več kot 10 000 ljudi, ki so v zadnjih 20 letih umrli med poskusom prečkanja meje. Poleg vode člani organizacije migrantom na obeh straneh meje puščajo tudi obleke ter odeje.