Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je predstavila sveženj ukrepov o mobilnosti znotraj EU. Če bo predlog sprejet, bo moralo 15 držav članic, med katerimi je tudi Slovenija, najkasneje do leta 2025 sistem cestninjenja z vinjetami nadomestiti z digitalnim. Ta bo ponujal tudi popuste za vozila z manjšimi emisijami. Za kratkotrajne vinjete bo že pred tem omejena najvišja cena. Gre za prvi predlog EU na področju cestninjenja osebnih vozil - do sedaj so regulative veljale le za tovorna vozila. Po mnenju Evropske komisije bodo nova pravila glede cestnin pravičnejša in boljša za okolje, medtem ko Mednarodna zveza za cestni transport, v katero so združeni upravljalci avtobusov, tovornjakov in taksijev, v njih vidi zgolj nepotrebne dodatne stroške.

Francoska veja organizacije Amnesty International je objavila poročilo, v katerem dokumentira omejevanje pravice do zborovanja v Franciji v kontekstu še vedno trajajočih izrednih razmer. Od novembra 2015, ko so bile uvedene izredne razmere, so oblasti izdale 155 prepovedi zborovanj, med katerimi se nekatere nanašajo na posamezne proteste, nekatere pa na celotna območja mest v določenem obdobju. Pri tem so oblasti uporabljale bodisi neposredno oblast, ki jo podeljuje izredno stanje, bodisi so prepovedi upravičevale s pomanjkanjem policijskih kapacitet za varovanje protestov zaradi izrednega stanja.

Med drugim je bilo prepovedano glavno zborovanje naravovarstvenikov ob podnebnem vrhu v Parizu konec leta 2015, približno 10 zborovanj proti predlogu liberalnejše delovne zakonodaje in dve zborovanji v Calaisu proti evikcijam tam živečih migrantov. Poleg tega je bilo več kot 600 posameznikom prepovedano sodelovati na zborovanjih, večini izmed njih na protestih proti prenovi delovne zakonodaje in protestih ob podnebnem vrhu. Nekatere izmed teh prepovedi so bile izdane zaradi preteklih aretacij, čeprav posamezniki kasneje niso bili obtoženi, nekatere pa le na podlagi sodelovanja na preteklih protestih. Poročilo popisuje tudi primere spornih praks policije pri nadzorovanju in omejevanju javnih zborovanj. Novi francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo izredno stanje podaljšal do novembra.

Izredno stanje je v veljavi tudi v Venezueli, kjer je ameriška investicijska banka Goldman Sachs kupila za 2,8 milijarde dolarjev venezuelskih državnih obveznic. Poteza je sprožila buren odziv venezuelske opozicije, ki banko obtožuje podpore vladi Nicolasa Madura. Pri Goldman Sachs so se na očitke odzvali s sporočilom, da se strinjajo, da se mora življenje v Venezueli izboljšati, in da so investicijo v obveznice naredili tudi zato, ker verjamejo, da se bo. Povedano drugače, verjamejo v padec deklarirano socialistične vlade in posledičen dvig cen obveznic ter s tem možnost zaslužka. Tudi brez tega bo investicija donosna. Banka je namreč obveznice kupila s 70-odstotnim popustom, do leta 2022 pa bodo prinašale 40-odstotni donos.

Povečan donos pa je pričakovati tudi v rusko-turški trgovini. Ruski predsednik Vladimir Putin je odpravil večino še obstoječih sankcij proti Turčiji, ki so bile uvedene po turški sestrelitvi ruskega letala leta 2015. Dekret odpravlja omejitve za poslovanje ruskih podjetij v Turčiji in prepoved zaposlovanja turških državljanov v Rusiji ter potrebo po vizah za poslovna potovanja. Prav tako so odpravljene omejitve na uvoz vseh turških izdelkov v Rusijo, z izjemo paradižnikov, katerih uvoz ostaja prepovedan.

Putin pa ni odgovoren za zadnjo novico iz hekerskega sveta. Shadow Brokers, skupina hekerjev, ki že od lanskega poletja objavlja orodja in ranljivosti, ki jih je dokumentirala ameriška Nacionalna varnostna agencija, je najavila prodajo podrobnosti o varnostnih luknjah in pripomočkih. Ti bodo na voljo v zameno za mesečno naročnino, ki jo bodo uporabniki plačevali v kriptovaluti Zcash. V preteklosti je skupina že ponujala dostop do celotnega arzenala najvišjemu ponudniku oziroma v zameno za en milijon bitcoinov. Kupca takrat niso našli, vsega skupaj pa so s prodajo orodij zaenkrat zaslužili 10 bitcoinov. Shadow Brokers so sicer v začetku aprila javno objavili zadnji večji paket orodij, ki so omogočila tudi izsiljevalski napad Wannacry.

V domače loge. Aleksandar Vučić je prisegel kot predsednik Srbije. Včeraj je v ta namen odstopil s premierske funkcije, ki jo je opravljal do tedaj. Srbsko vlado bo po njegovem odstopu do imenovanja novega premierja vodil dozdajšnji prvi podpremier Ivica Dačić. Vučić, ki je na aprilskih predsedniških volitvah zmagal v prvem krogu, je sicer presedlal na manj vpliven predsedniški položaj, ostaja pa predsednik vodilne Srbske napredne stranke. Dvojni položaj predsednika države in vodje vodilne stranke je po volitvah sprožil proteste civilne družbe, ki Vučiću očitajo centralizacijo oblasti.

Protestniki so se zbrali tudi danes, a na dveh ločenih protestih. Gibanje “Protiv diktature”, ki se je oblikovalo po volitvah, se je zbralo ob desetih dopoldne, glavni protikandidat za predsedniško mesto Saša Jankovič pa shod organizira ob šestih popoldne.

Slovenija

Vrhniški občinski svetniki so na izredni seji o posledicah požara v Kemisu sprejeli devet sklepov. Zahtevajo selitev Kemisa iz občine, saj menijo, da takšen obrat ne spada v bližino naselja. Župan Vrhnike, Stojan Jakin, je povedal, da sprejetje sklepov ne bo imelo neposrednih posledic:

Izjava

Prav tako občinski svetniki zahtevajo ustanovitev komisije za nadzor sanacije posledic, od državnih ustanov pa učinkovitejše obveščanje o razsežnostih onesnaženja in preventivnih ukrepih za varovanje zdravja. Od Gorenja in Kemisa zahtevajo financiranje odprave posledic povzročene škode. Občina bo tudi povečala sredstva za nadzor stanja okolja. Pove Jakin:

Izjava

Off so pripravili Zwitter ter špikerska vajenca Ana Marija in Vid. Sledijo Kulturne novice.